Vodja avtoparka na dirki po Sloveniji: Le da imaš izpit, je premalo, cel džumbus je

Dirka po Sloveniji niso le kolesarji, so tudi delavci, ki jih redko ujamejo kamere in mikrofoni, toda brez njih tekmovanja ne bi bilo. Eden od teh je Jože Gliha, menda edini, ki je bil prisoten prav na vseh 28 izvedbah. Vse od prve, leta 1993, ima enako funkcijo - vodja avtoparka, a njegovo delo je danes povsem drugačno, kot je bilo takrat.

"Takrat je bilo mogoče deset vozil, zdaj jih je organizacijskih čez 50. Plus kamioni, kombiji, res jih je veliko," nam je dejal Dolenjec: "Hvala bogu, da je tako, vse gre naprej. Čisto drugače je, zdaj je povsem profesionalno. So pa bile prve dirke daljše za dva dni, sedemdnevne." Kako je prišel zraven, še sam ne ve: "Direktor kluba Krka je bil takrat Jože Majes. Kje je mene našel? Nikoli nisem bil profesionalni kolesar, zmeraj sem bil rekreativec. Nekje me je ven spulil, če bi bil vodja avtoparka. Še prej sem bil na maratonih, ko so jih organizirali, potem je šlo vse naprej avtomatsko."

V tem času se je nabralo ogromno anekdot: "Zmeraj je kaj zanimivega. Slabe stvari hitro zradiramo, dobrih pa se spominjamo. Ne bi nič izpostavil." K sreči ni bilo treba pozabljati kakšnih hujših prometnih nesreč. "Hvala bogu, bile so le praske, nič omembe vrednega. Ko gledamo po televiziji, kaj vse se lahko zgodi ..." pravi legenda dirke: "Lahko mi rečete karkoli, ampak ne razmišljam o tem. Zraven sem zaradi ljubezni do kolesarstva. Sem entuziast, delam to iz veselja. Nič ni denarja." Včasih, ko je bila še Krka generalni sponzor kluba prireditelja slovenske pentlje, je dobil izredni dopust - v podjetju je bil komercialist in zaposlen 39 let, potem je pač vzel redni dopust, zdaj pa mu kot upokojencu tega več ni treba.

In kaj sploh počne vodja avtoparka? "Potrebno je pripeljati in pregledati vse sponzorske avtomobile, jih polepiti z nalepkami, natankati, organizirati šoferje, določiti funkcije za vsak avto. To pripravljamo že dva, tri dni pred dirko, en dan prej montiramo še radio veze in razdelimo avtomobile šoferjem. Ti so vsa leta več ali manj isti, le tu in tam se kak menja. Vsak skoraj že pozna svoje zadolžitve." Za to delo vsak ni dovolj dober. "Bog ne daj, da povoziš ali podreš kolesarja. Moraš obvladati tehniko vožnje, biti spreten, iznajdljiv, fleksibilen, znati odreagirati v situaciji. Le da imaš izpit, je premalo. Vozimo v dirki, hitrosti so velike, sploh na spustih, smo tik za kolesarji, ves čas moraš biti skoncentriran, lahko se zgodi marsikaj: padci, ekipni avtomobili prehitevajo, nosijo vodo, eno, drugo, dajejo kolesarjem navodila. Cel džumbus je," je našteval Dolenjec.

Ki mu lahko rečemo tudi šofer številka ena: "Vozil sem že vse funkcionarje, direktorja, sodnike. Letos vozim glavnega komisarja. Tri imam v avtu, popisujejo kolesarje, ki odpadejo od glavnine. Pazijo, da jih kdo ne 'šlepa'." Sogovornik je morda pristal v tej vlogi tudi zaradi ljubezni do avtomobilizma. Je kdaj razmišljal, da bi dirkal? "Seveda, ampak to je drag šport. Nisem imel nikoli financ in drugih možnosti. Drugače pa imam žilico, ja, da bi dirkal," se je zasmejal Jože Gliha.