Naše orlice na SP: Za konec je bilo "nekaj za dušo"

Nemčija z izjemno Katharino Althaus, ki je pobrala kar tri zlate in bronasto odličje, je prva reprezentanca ženskih skokov na nordijskem svetovnem prvenstvu. Na vseh tekmah so bile na odru za zmagovalke tudi Norvežanke, drobtinice so pobrale Avstrijke in Japonke, Planica pa je kronala tudi novo zvezdnico tega športa, kanadsko najstnico Alexandrio Loutitt, ki je prvo dekle z naslovom mladinske in članske svetovne prvakinje v istem letu. Kaj pa Slovenke? "Veliko težav smo imeli. Vmes smo se pobrali, ampak odhajamo pa spet sklonjenih glav," je dejal glavni trener Zoran Zupančič. Izplen orlic je v primerjavi s prejšnjimi prvenstvi precej skromnejši. Naši najboljši sta na mali skakalnici zaostali za deseterico, na veliki pa sta se le uvrstili vanjo. Najboljša uvrstitev je sedmo mesto Eme Klinec, Nika Križnar je bila na zadnji tekmi deseta. Z Niko Prevc in Majo Vtič sta se na ekipni tekmi borili za kolajno, a osvojile so nehvaležno četrto mesto. Sta jo pa najboljši Slovenki le dosegli s pomočjo fantov, kar je doslej najsvetlejši slovenski športni trenutek svetovnega prvenstva pod Poncami.

Selektor je besnel

Pričakovanja punc so bila upravičeno veliko višja. Pred dvema letoma so v Oberstdorfu pobrale cel komplet kolajn, lani so sanjsko nastopale na olimpijskih igrah in prinesle domov dve najžlahtnejši odličji in bron, sezono pa sklenile s skupno zmago v pokalu narodov in dvema kolajnama v končni razvrstitvi svetovnega pokala. Takšno zimo je seveda skorajda nemogoče ponoviti in rezultati v tej so bili že do Planice skromnejši. Ob poškodbi olimpijske prvakinje Urše Bogataj na novega leta dan so Slovenke izgubile težko orožje tako za posamične kot za ekipne tekme, veliko smole so imele tudi, ko se je prvenstvo že začelo. Sprva z gripo Križnarjeve, ki je začela skakati še bolna, nato z manjšo poškodbo kolena Klinčeve.

Selektor pa je besnel, ker so mu bile nerazumljive in nerazumne odločitve tekmovalne žirije na obeh posamičnih tekmah, pri katerih sta Slovenki potegnili kratko. Lomilo se je na višanju in nižanju zaletišča. "Na srednji napravi je ostalo enako, ko je že padel rekord skakalnice in se ni več dalo skočiti dlje, na veliki so ga znižali ob bistveno slabših razmerah in nižjih hitrostih. Prva serija je bila absolutno neregularna," je dejal Zoran Zupančič in čestital svojim dekletom, da so se "po takšni zmedi zbrala, kar ni bilo lahko".

Klinčeva: Nimam si kaj očitati

Ema Klinec je še dolgo po tekmi jadrala na krilih odličnega zadnjega skoka. "Res me je odneslo daleč, izjemno sem uživala in grem z veseljem v nadaljevanje sezone. To je bilo nekaj za dušo." Žirovka se v sporne odločitve žirije ni spuščala: "Na koncu so najboljše tri pobrale medalje. To so izjemne skakalke, ki so si zaslužile biti na odru za zmagovalke, in to je to. Morda so me malo presenetile z realizacijo, ampak že v preteklosti so dokazale, da so izjemne. To je bil njihov dan in dobro so ga izkoristile."

Štiriindvajsetletna Gorenjka je že doživela takšne trenutke ob zlatu predlani v Nemčiji. "Ko enkrat narediš vse, si nimaš kaj očitati in si lahko zadovoljen. Tako so me učili. Tisti, ki jim je namenjeno, dobijo kolajno. V Oberstdorfu je bilo glede mojega nastopa povedano marsikaj, ampak jaz sem se tisti dan počutila tako, da sem lahko naredila svoje najboljše skoke. To je bil moj dan, ko začutiš in ti je preprosto vse namenjeno. Ko ti ni, ti pa ni. Ker sem to že doživela, povsem razumem punce, ki so danes zasluženo na odru za zmagovalke," je povedala Klinčeva. Tako je podčrtala svetovno prvenstvo: "Zdi se mi, kot da smo bili tu cel mesec. Pa ne, ker ne bi uživala, ampak ker se je zgodilo toliko stvari. Od slabih skokov do kolena, od medalje do vrhunske zadnje predstave, tekme, ki mi res izjemno pomeni in je dobra popotnica za nadaljevanje sezone." Brez grenkega priokusa in s kolajno okrog vratu je zapustila Planico: "Lepo jo je bilo osvojiti in slaviti s fanti, saj med sezono nismo veliko skupaj."

Križnarjeva: Medalja najmočnejši spomin

Podobno je v sredinem večeru sredi Kranjske Gore še z Anžetom Laniškom in Timijem Zajcem, pa tudi potolčenim Petrom Prevcem, ki so mu poslali sporočilo z na list napisanim "Pero, mi smo s tabo!", razmišljala Nika Križnar: "Zagotovo je to najlepše, kar se ti lahko zgodi in bo moj najmočnejši spomin na Planico. Nadeli smo si nasmeh na obraz in uživali. Še posebej veliko mi pomeni, ker so bili z mano tudi moji domači. Spodbujali so me in navijali zame."

Domače SP je bilo tudi za 22-letnico iz Poljanske doline, ki živi v Kranju, zelo turbulentno: "Bila je neka nova izkušnja. Na začetku sem imela težave, vmes sem začela super delovati in dobila kolajno ter se fajtala v ženski ekipi, ko smo ji bile blizu. Zadnjo tekmo pa bom vzela kot šolo za naprej." Bilo ji je všeč, da je bilo pod skakalnico končno pravo navijaško vzdušje. "Ogromno gledalcev je bilo, prišli so nas spodbujat, kljub temu da so bile vstopnice drage. Majčkeno so popravili vtis s prejšnjih tekem. Zelo sem ponosna na vsakega, ki nas je podpiral, in jih razumem, če so tudi pred televizijo stiskali pesti za nas," je povedala Križnarjeva, ki so ji skoki na treningih napovedovali celo medaljo. Te si bo zapomnila za nadaljevanje sezone, ko bodo dekleta v Vikersundu prvič tekmovala na letalnici. "Če bom začela s takimi skoki kot na treningu v Planici, bom lahko šla mirno na tekmo," se je že ozrla proti Skandinaviji.

Simpatično orlico so šampionskih izidov pod Poncami stali razlogi, ki s skoki nimajo kaj dosti skupnega. Pri odskoku je bila netočna le v večernem terminu, pod reflektorji, imela je težave z vidom. "Imam malo dioptrije, ne toliko, da bi morala nositi očala, me pa malo 'mantra' globina," nam je priznala. Kako se bo te težave lotila, še ne ve: "Težko je karkoli preizkusiti, testirati druge 'šipice', ker nimamo veliko takih treningov."