
Izjemno razočaran je bil Mark Cavendish v petek ob drugem mestu na dirki po Franciji. Ni mu veliko zmanjkalo, da bi prehitel legendarnega Eddyja Merckxa in sam postal rekorder po številu etapnih zmag. A za mnoge najboljši sprinter v zgodovini morda nikoli ne bo prestavil mejnika, dan kasneje je padel, si zlomil ključnico in moral na operacijo (dodatno bolečino mu je povzročalo razrahljanje vijaka, ki ga je imel od padca na Touru pred šestimi leti). Britanec je ob 38. rojstnem dnevu za konec leta napovedal tudi konec kariere.
"Radi bi, da nadaljuje kariero še v letu 2024, dirka na svojem 15. Touru in osvoji 35. etapo," je šef moštva Astana Aleksander Vinokourov povedal za časnik L'Equipe. Tudi Kazahstanec se je na svoji "zadnji" francoski pentlji poškodoval, zlomil si je stegnenico, a se je vrnil in postal olimpijski prvak. "Na tak način nisem želel končati kariere. Mark ima enako miselnost, moč, da uresniči svoj zadnji cilj. Pripravljeni smo mu ponuditi priložnost, toda odločitev je njegova."

Nesreča izjemnega sprinterja z otoka Man je pretresla ves peloton. "Bilo je zelo čustveno. Mark je najboljši sprinter v zgodovini Toura in si zasluži vso spoštovanje. Pri nas bo vedno dobrodošel, s kolesom ali brez," je dejal direktor dirke Christian Prudhomme. Številni kolesarji bi mu privoščili mejnik, še storili bi kaj, da mu pomagajo, čeprav za to niso zadolženi. Kot je "prepovedano" storil Geraint Thomas v Rimu in mu pomagal do 17. slavja na Giru. Kar kaže na tesno prijateljstvo, spoštovanje, ki ga med kolegi uživa. "Res škoda, sploh po drugem mestu, ko je bil tako blizu zmagi," je povedal Tadej Pogačar.
"Ne bom lagal, jokal sem," je dejal Mark Renshaw, njegov nekdanji kolesarski kolega in zdaj član osebja v Astani: "Vinokourov je tvegal z njim. Kdo bi si januarja mislil, da bo tako blizu ... Že naslednji dan pa nesreča." Ki jih je imel v 15-letni karieri na najvišjem nivoju veliko, toda bistveno več je bilo zmag (162). Bil je svetovni prvak leta 2011, štirikrat zapored najboljši na Elizejskih poljanah, najboljši sprinter vseh tritedenskih dirk, izjemen tudi na velodromu ... Njegov stil sprinta je agresiven - in ker je najbolj sovražil izgubljati, je bil večkrat kaznovan. Po enem od incidentov so na dirki po Švici kolesarji protestirali, ker ga niso izključili z dirke.
Ima pa tudi fotografski spomin, pet let po zmagi na spomeniku Milano-Sanremo je novinarju, ki ga je izzval, pet minut našteval podrobnosti z zadnjih desetih kilometrov. Ni pa mu bila po okusu dirka po Sloveniji, nastopil je štirikrat, toda ni vknjižil zmage. V tistem obdobju (2016-2019) je bila njegova kariera v zatonu, ko pa se je po sedmih letih vrnil "domov", v Quick Step, se je predlani s štirimi zmagami na Touru spektakularno spet zavihtel na veliko sceno. Ljubezen sicer ni trajala dolgo, kontroverzni šef ekipe Patrick Lefevere je raje izbral Fabia Jacobsena. A Manx izstrelek je spet dokazal, da ga nikoli ne gre odpisati.