Tudi v šahu, podobno kot v drugih priljubljenih ekipnih športih, so državne šahovske lige najmočnejše v državah velike peterice. Le da na kraljevsko igro ne stavijo Angleži, namesto njih se v peterico uvrsti rusko ekipno prvenstvo. Vse drugo je enako ali podobno: Nemčija, Italija, Španija, Francija. Najmočnejše lige so tam, kjer je največ denarja in kjer so igralci za svoje nastope najbolje plačani. Če v nogometu za najbolj zaželeni ligi veljata angleška in španska, je v šahu nekoliko drugače. Že dolga leta je prva na seznamu želja nemška liga, slovita šahovska bundesliga, kjer se vsako leto za naslov prvaka udari šestnajst ekip. V vsaki je osem članov, igrajo pa ob vikendih, po dve koli, ko se na enem mestu dobijo štiri ekipe. Ker je Nemčija velika, v klubih pa mrgoli šahistov iz vse Evrope in tudi z drugih celin, je tekmovanje precej drago, potni stroški pa, ob honorarjih seveda, pomenijo pomembno proračunsko postavko. Vodenje ekip je tako pravo malo mojstrstvo, ko izkušeni kapetan lahko privarčuje tudi po nekaj deset tisoč evrov. Precej denarja, tudi v vrtoglavo bogati Nemčiji, kjer klube praviloma sponzorirajo veliki gospodarski igralci.
Zato ni čudno, da smo v preteklih letih v nemški šahovski ligi videli praktično vse zvezdnike, od Anatolija Karpova naprej. V Fischerjevih časih bundesligaškega buma še ni bilo, edini, ki se nikdar ni dogovoril, je bil trinajsti svetovni prvak Gari Kasparov. Vsi drugi: Karpov, Vladimir Kramnik, Veselin Topalov, Visvanatan Anand, tudi Magnus Carlsen in vsi vodilni šahisti današnjega časa imajo ali so imeli svoj klub. V zadnjem desetletju dominira neizmerno bogati Baden-Baden, ki se predstavlja z zvezdniško zasedbo: "pogoj" za uvrstitev v to ekipo je zvezdniški rating 2700 točk, s kakršnim se ponašajo tudi njihovi rezervni igralci. "Šahovski Bayern" zato že nekaj let zmaguje, čeprav se vsako leto najde kakšen konkurent, ki mu meša štrene. Včasih Hamburg, drugič Dortmund ali Köln. In tudi pravi, münchenski Bayern ima svojo ekipo, a ta v šahu ni tako konkurenčna kot nogometna.
Pandemija ni izbirala in je prekinila tudi nemško šahovsko prvenstvo 2019/20. V vodstvu je bil seveda Baden-Baden, a mu še enega naslova niso priznali za zeleno mizo. Pri nemški zvezi so se zato odločili za nekakšen superfinale, zaključni turnir osmih najboljših, ki ga te dni spremljamo v živem prenosu. Zbralo se je ogromno zvezdnikov, Baden-Baden pa ničesar ni prepustil naključju in je sklical svojo zvezdniško ekipo. Na prvih dveh šahovnicah sedita Američan Fabiano Caruana in Francoz Maxime Vachier-Lagrave, drugi in četrti s svetovne jakostne lestvice. Šele na sedmi šahovnici (!) najdemo Richarda Rapporta, Madžara z ratingom 2760 točk, ki bi bil prvi igralec vsake druge ekipe. Pa si poglejmo, kako Madžar obračunava z navadnimi šahovskimi smrtniki.
Van Wely – Rapport, Karslruhe, 18. 9. 2020
1.Sf3 d5 2.d4 Lf5 3.c4 e6
Richard Rapport slovi po svojem nenavadnem slogu šahiranja in še bolj nenavadnih otvoritvah, ki jih izbira. Damin gambit s hitrim razvojem belopoljca je že ena takih – težava črnega je nebranjeni kmet b7. Loek Van Wely je bil še pred desetletjem član elitne skupine najboljših, leta pa tudi njemu niso prizanesla. Sedaj je že nekaj let v prvi vrsti trener, trenutno tudi kapetan in selektor nizozemske reprezentance.
4.Sc3 Lb4 5.Db3 Sc6
Črni bliskovito razvija figure in upa, da bo težave s kmeti reševal pozneje, z odpiranjem igre.
6.Lg5 Sge7 7.e3 a5 8.a3 a4!
Z nesramnim napredovanjem robnega kmeta je črni dosegel dvoje: odgnal je damo od napada na kmeta b7 in hkrati blokiral še damino krilo.
9.Dd1 Lc3 10.bc3 f6 11.Lf4 Dd7 12.Sh4 Le4!
Provocira nove slabosti.
13.f3 Lg6 14.Sg6 hg6
Koliko motivov ima kar naenkrat črni! Tisti, ki imate raje skakače od lovcev, boste kmalu prišli na svoj račun.
15.Tb1 b6 16.Dc2 Kf7 17.Ld3 dc4
Črni je v razvojni prednosti, pobudo pa lahko unovči le z odpiranjem igre. Rapport je šahist, ki ima sijajen občutek za tempo in pobudo, zato mu naslednje poteze niso povzročale posebne težave.
18.Lc4 Sd5 19.Ld5 ed5
Kmet e3 bo tarča napadov črnega – lovca, edinega, ki kmeta še brani, lahko črni namreč takoj prežene z g6-g5. Van Wely je doumel, da čakati več ne more (grozi Te8 in g5), zato je začel obupano iskati protiigro.
20.c4 g5 21.Lg3 The8 22.Kf2 f5! 23.cd5 Dd5 24.Thc1 Te6 25.Dc4
Belemu je v dobršni meri uspelo: z aktivno igro vseskozi zaposluje črnega, ki ne najde časa za napad.
25...Se7 26.Tb5
Po hladnokrvnem 26.Lc7 ni videti, kako naj črni kaznuje požrešnost belega. Partija bi se po 26...Tc8 verjetno končala z remijem.
26...c5 27. dc5 Dd2 28.Kf1
Težko se je bilo odločiti za umik na g1, ko bi kmet e3 visel s šahom. A kralj na f1 je tarča – v napad se je takoj vključi še črni skakač.
28...Sd5 29.Lf2 Th8 30.Kg1
Kot se bo pokazalo, bi bilo boljše 30.h3. A vseh variant se v časovni stiski ne da preračunati in igralci se odločajo intuitivno. Boljšo intuicijo pa ima običajno tisti, ki več igra. V našem primeru je to mlajši, Rapport.
30...Se3
31.Dc3 Th2!!
Kakšen silovit, nepričakovan zaključni udarec! Vsega je v trenutku konec. Tipični Rapport, ki se v podobnih zapletih znajde kot riba v vodi.
0:1.
