Josip Iličić tudi o krizi v Bergamu: "Nikomur ne želim, da doživi, kar sem doživel jaz"

Niso zastonj poudarjali člani slovenske nogometne reprezentance, kako pomemben člen ekipe je Josip Iličić. Na prvi uradni tekmi po letu premora se je na igrišču ljubljanskih Stožic pojavil dobri stari Jojo. Ne le na igrišču. "Je mraz zunaj?" je vprašal na začetku druženja z novinarji, ki so ga koronačasi preselili v virtualno okolje. Splačalo se je po dvoboju Slovenije in Kosova, ki ga je z enajstmetrovko v 94. minuti odločil prav Iličić, počakati na tribuni. "Ni slajšega kot zabiti gol v zadnji minuti. Zaslužili smo si to zmago. Pokazali smo veliko več kot proti Azerbajdžanu. Pokazali smo, da smo iz pravega testa, da lahko napredujemo," je tekmo petega kroga lige narodov podčrtal 32-letni napadalni vezist.

Nogometaši Kosova so izkoristili priložnost, prvi strel v okvir gola je Vedat Muriqi spremenil v zadetek. A Slovenija se je vrnila. Iličić je z genialno potezo, s podajo s peto poslal v ogenj Petra Stojanovića, ki je z asistenco omogočil Jasminu Kurtiću gol za izenačenje. "Po desetih letih vas še kar preseneča?" je na opazko o genialni ideji vrnil Kranjčan: "to pride, v glavi imam neke svoje kombinacije. Videl sem, da sem zaprt. S Stojkom se dobro ujameva, zdaj že nekaj časa igrava skupaj, vem, da je za mano, ko ne vidim rešitev. Slišal sem ga. Čim več morava sodelovati."

Jasmin, tudi punčke so lepe

Njegov dober prijatelj je po osmih letih prekinil strelski post. Jasmin Kurtić je svoj drugi gol za Slovenijo, prvega po debiju leta 2012, posvetil prihajajočemu otroku. "Kot sem vesel zase, sem tudi zanj. Že kar nekaj časa sva kot nerazdružljiva brata, veliko si pomeniva, svetujeva si, pomagava. Njemu in ženi želim vse dobro med pričakovanjem naraščaja, bi mu pa moral reči, da so tudi punčke lepe – spet se je odločil za fanta. Z Jasminom imava poseben odnos, nekaj časa sva šla skupaj čez kariero, si v težkih trenutkih pomagala, vesel pa sem za vse fante, saj vem, da ni lahko igrati na praznem stadionu in se iz tekme v tekmo dokazovati," je o odnosu z dobrim prijateljem, s katerim sta skupaj igrala v Palermu in Atalanti, dejal Iličić.

V 85. minuti ga je selektor Matjaž Kek s krila preselil v sredino. "Navajen sem, igral sem na vseh pozicijah. V sredini je malo več prostora, lažje je priti do žoge. Ko se ekipa brani, kot se je Kosovo, jo je težko prebiti, a pokazali smo, da znamo. Upam, da bosta naše znanje in požrtvovalnost iz tekme v tekme večja. Kot ekipa napredujemo, ni pomembno, kje kdo igra," je opisal. Na sredini igrišča je tekmo zaključila cela ekipa, nogometaši so se objeti zbrali v krogu. "To je še en dokaz, da smo pravi. Povedali smo si, kar vsak pri sebi misli. Samo s takim bojem in požrtvovalnostjo lahko pridemo do rezultatov. Zavedali smo se, da proti Azerbajdžanu nismo odigrali najboljše. Zato pa so tekme. Da se pogovorimo, poskušamo popraviti slabe stvari. Pokazali smo, da smo kakovostnejši od nasprotnika, čeprav Kosova, ki ima igralce v dobrih klubih, ne gre podcenjevati. Prav lepo je bilo igrati, užival sem," je poudaril Iličić.

Druga familija v reprezentanci

Septembrsko in oktobrsko akcijo je izpustil, pred odločilnimi tekmami za potrditev prvega mesta v skupini C3 lige narodov pa se je vrnil. "To sem začutil že, ko sem gledal tekmo proti Grčiji. Nočem se vračati nazaj, pomembno mi je, da sem tu, s temi fanti. Zadnji mesec je bil dolg zame, saj kar nisem mogel dočakati, kdaj bo reprezentančni zbor. Tekme so se vrstile, v moji glavi pa je bil le zbor, vrnitev domov. Po eni strani tudi zaradi familije, a predvsem zaradi tega, da sem z mojo drugo familijo, z igralci, ki so mi bili v podporo. Zelo ponosen sem na njih, dokler bom lahko, hočem biti del te reprezentance, Ko bom začutil, da ne morem več, se bom sam umaknil. Vsem skupaj bi se rad zahvalil, da so me tako sprejeli. Že po tekmi proti Grčiji sem, ko sem prišel v garderobo, začutil, da sem dobrodošel, da me reprezentanca rabi. Hočem ji pomagati," je zatrdil virtuoz italijanske Atalante.

Če se je leto 2020 zanj začelo sanjsko, če se je v zgodnji pomladi podpisal pod eno najboljših predstav v zgodovini elitne lige prvakov, v Valencii zabil štiri gole, ga je pandemija novega koronavirusa spremenila v nočno moro. Okužbi s covidom-19 je sledila še depresija, osebne težave so enega najboljših posameznikov v italijanski serie A oddaljile od igrišča. "Če bi vam vse razlagal, bi tu sedeli do jutri. Vedel sem, da se bom vrnil, da je edina možnost, da se izvlečem iz vsega, ljubezen do nogometa in do moje družine. Familija mi je bila v največjo podporo. Nikomur ne želim, da doživi, kar sem doživel jaz, je pa to za mano, gledam naprej. Vsaka negativna stvar te naredi močnejšega, boljšega. V fuzbalu še nisem rekel zadnje, najlepše še prihaja. Zdaj res uživam. Zavedam se, da nimam dolge kariere pred sabo, a hočem dati tudi zadnji atom moči za to, kar ljubim celo življenje, za žogo, igrišče. Tudi v klubu sem velikokrat ponovil: 'Fantje, ko bi vedeli, kako lepo je igrati nogomet'. To imam vedno v glavi, igral ga bom, dokler bom lahko stal na nogah," je razkril.

Razmišljal je o umiku

Tudi pred dvema letoma je po bolezni v izbrani vrsti našel varen pristan. "Zame je to familija. Vrneš se domov, boriš se za svojo državo, za grb, za dres. Drugače je igrati za reprezentanco kot za klub. Za klub si v določenih trenutkih tudi prisiljen igrati, za reprezentanco pa igraš s srcem. Vedno! Dokler bom lahko, se bom vračal. Tudi ženi sem to povedal. V nekem trenutku sem razmišljal, da bi se umaknil, pustil priložnost drugim fantom, a še sem sposoben, želim si to veliko tekmovanje. Mogoče zdaj že preveč to poudarjam, a naredil bom vse, da nam uspe. Če bomo hoteli kaj narediti, bomo morali igrati kot tokrat. Ekipa se pokaže v težkih trenutkih, tako se ustvarja skupina, gradi osebnost igralcev. Dolgo sem v reprezentanci, a se dobro spomnim, kako je bilo, ko sem začel. Zdaj želim pomagati fantom, ki so v tej situaciji," je misli nizal strelec desetih reprezentančnih golov.

O željah za leto 2021 Iličić, ki si je po poškodbi Jana Oblaka na ogrevanju nadel tudi kapetanski trak, ni želel preveč filozofirati: "Zdaj sem v reprezentanci, ne razmišljam o Atalanti. V reprezentanci odmislim klub. Če bi tu razmišljal, kaj bo v klubu, ne bi bil prisoten. Iskreno priznam, da v zadnjih desetih minutah mogoče nisem imel več moči, a sem hotel ostati na igrišču, da grem čez to." Uradni del virtualnega druženja z novinarji se je že končal, a Josip Iličić je za konec prihranil še eno misel. "Naj bo vsega tega čim prej konec," se je dotaknil koronadobe. "Na žalost se dogaja, kar se dogaja. Žal mi je še posebej za ljudi, ki so izgubili službe. To sem moral poudariti, ker vem, v kakšni situaciji so."