(INTERVJU) Ilka Štuhec: Še novembra ste me pošiljali v penzijo, zdaj pa na olimpijske igre. Razumi, kdo more

Ilka Štuhec je z ekipo odpotovala na trening v Francijo. V Meribelu se 6. februarja začenja svetovno prvenstvo v alpskem smučanju, kjer 32-letna Mariborčanka spet meri visoko, najvišje. Pričakovanja so posledica odličnih rezultatov v tej zimi, posebej po zadnjih tekmah v Cortini d'Ampezzo, kjer je v smuku zmagala in osvojila drugo mesto, superveleslalom pa je končala na 13. mestu. Uspeh je toliko večji, saj pred temi tekmami zaradi poškodbe ni bilo jasno niti to, ali bo nastopila.

Na zadnjo postajo pred svetovnim prvenstvom v Cortino ste odpotovali kar načeti. S poškodovanim gležnjem, brez zagotovil, da boste lahko nastopili. Končalo se je z zmago.

"Pred prvim treningom v Cortini je bilo treba narediti kar nekaj preskokov. Začelo se je na prvih januarskih treningih v San Pelegrinu, po novoletnem premoru. Tam sem ugotovila, da sem pozabila smučati. Štiri dni smo se čudno gledali, kaj se dogaja. Stvari se niso izšle, nekaj ni šlo skupaj. To niti pod razno ni bilo smučanje na nivoju St. Moritza, ko sem bila druga v smuku. Tako smo šli na tekmi v St. Antonu. Po dobri pripravi sem šla na sobotno tekmo z dobrimi občutki. A sem očitno pretiravala, precenila sposobnosti in sem končala v ograji. Na srečo se je izšlo brez hujših posledic. No, tako je bilo do trenutka, ko me je prevzela Tina Kobale, fizioterapevtka. Posledice padca so bile sicer zvečer že vidne. A sem se ji povsem prepustila. Pomembno je bilo le, da je naredila načrt. Kakršenkoli že - vse je funkcioniralo, ker sem se vnaprej tako odločila. Na voljo smo imeli dobre tri dni in pred prvim treningom v sredo nisem več razmišljala o gležnju. Prejšnji večer sem le obula smučarski čevelj in ugotovila, da bo zdržal. Bila sem brez najmanjšega dvoma, ker sicer na tekmi nimaš nobenih možnosti. Bila sem pripravljena na to, kar je sledilo."

Kakšni pa so bili občutki v cilju druge tekme v Cortini, ko ste se po treh napornih letih neuspehov vrnili na vrh v kraljevski disciplini - smuku?

"Odleglo mi je že v St. Moritzu, ko sem bila druga. Zavedala sem se, da sem znova hitra. Ko se mi na progi veliko dogaja, ko grem tudi izven optimalnih linij ... takrat sem hitra. V St. Moritzu sem pred mojim imenom videla številko 2 in v hipu so me zalile solze. Hvala bogu, da sem imela na sebi temna očala! V Cortini sem na prvem smuku za zmago naredila preveč napak. Lahko pa bi se evforija začela že takrat. Po drugem mestu sem bila zadovoljna - stopničke, to se zmeraj lepo sliši. A me je tudi žrlo. Pred naslednjim smukom pa sem imela zelo dober občutek. Vedela sem, kaj moram storiti. Dan prej sem si potek tekme tudi vizualizirala: Super odpeljem, pridem v cilj. In kaj bom naredila takrat? Bom kričala, jokala, kaj bom? Na tekmi je bila prva misel, da se je treba uleči v sneg in vdihniti. To je bila super vožnja, noro dober občutek sem imela. Tam v snegu sem si vzela trenutek zase, da sem ugotovila: Ja! To sem jaz! In potem me je že spreletelo, kaj vse sledi do desetih zvečer, ko se bo dan končal."

Vizualizacija dogajanja na dan tekme gre pri vas do takih podrobnosti, kot je reakcija v cilju po prevzemu vodstva?

"Odvisno od prijemov. V Cortini je bilo tako. To se vadi prej, ne na dan tekme. Ko si take zadeve ponavljaš v glavi, je to ena stvar. Danes je vse tudi na posnetkih in to je že naslednji pristop, ki omogoča več poglabljanja, bolj živo podoživljanje. Tako športniki pridemo do točke, ko v uspeh verjame vsak delček našega telesa. Po taki metodi sem se najprej odločila, da bo v treh dneh in pol z mojim gležnjem vse v redu. Tudi take stvari treniram."

V cilju je bilo torej vse po scenariju. S kakšnimi mislimi pa ste na tekmi zapustili štartno hiško?

"Pred mojim nastopom je padla Nina Ortlieb. Takoj smo vedeli, da bo do naslednjega starta minilo nekaj časa. Odpela sem si smuči, pancarje, tudi dres. To je moja običajna procedura. Čakali smo, da mine. Takrat se tekmovalec preusmeri na stand by. Da ni kot bomba, preden eksplodira. Ko je padla Sofia Goggia, sem za to vedela, še preden je prvi pisnil. Ljudje poleg starta so ustvarili tak občutek začudenja! Njihovi izrazi niso govorili, da je tekmovalka v cilju prevzela vodstvo za dve sekundi. Takrat sem rekla: OK, ni hudega. Še enkrat sem se umaknila, Tina je tekla po informacije, kako dolga bo prekinitev. Roland (Schneeberger, Ilkin serviser, op.p.) me je vprašal, če si bom spet sezula čevlje. Ne, na moj trenutek bom sedaj čakala povsem zapeta. Potem je prišlo povelje, da se lahko pripravim. Imam še minuto časa. Rekla sem si: Ni problema, Let's do this (Naredi to!). Enostavno - takrat sem bila 'killer' kot že dolgo ne. Razburjena sem bila že zjutraj in pol ure pred tekmo sem se tresla, ko sem se prekladala po team hospitalityju. Tina me je vprašala, kaj mi je. Rekla sem ji: Daj mi že enkrat to progo! Enostavno sem vedela, da je prišel dan, ko bom zelo hitra."

Izjemno hitra preobrazba v enem samem tednu, ko še zdaleč ni bilo jasno, ali boste na progi, na kateri bodo leta 2026 olimpijske igre, sploh nastopili.

"S Tilnom (Lamutom, predstavnikom za stike z javnostmi, op.p.) sva bila že pred prvim treningom dogovorjena, da objaviva potrdilo o mojem nastopu. A je bilo treba kljub vsemu počakati na trenutek, ko bom stopila na smuči. Tisti občutek je za smučarja zelo pomemben. Moj občutek je bil takoj dober in sem mu samo še rekla, naj objavi, da bom nastopila. Potem je prišel prvi trening in sem bila pet sekund zadaj. Šit, stvari bi lahko kljub vsemu šle v napačno smer. A v resnici sem bila toliko zadaj, ker sem se na progi zaustavila. Malo sem se uštela v enem od zavojev in potem sem raje, kot da bi bila v enem tednu še drugič v ograji, zarobila. Tako sem vedela, da moj rezultat ni bil realen. Pomembno je bilo tudi, da nisem razmišljala o gležnju, da sem ostala skoncentrirana na smučanje."

Smučanje je bilo v soboto izjemno. Bi takšna ocena ostala, četudi bi Sofia Goggia prismučala do cilja?

"Skoraj perfektno in četudi bi Goggia prismučala v cilj, ne bi zmagala. Sem šla preveriti njeno smučanje in njene čase do odstopa. Zato vem. V resnici mi je bilo žal, da ni prišla do cilja. A še bodo tekme, ko bova obe v cilju."

Razlike na drugem, skrajšanem smuku v Cortini so bile zelo majhne. Ena napaka in tekmovalka je bila daleč zadaj. Vam se napaka ni primerila.

"To se v zadnjem obdobju dogaja pogosto, saj je konkurenca zelo zgoščena. Lahko se 'pripelje' katerikoli tekmovalki - in zmaga. Tako je bila takrat odlično na progi Kajsa (Norvežanka Kie Vickhoff, druga na tekmi, op.p.). Po njenih vmesnih časih sem v cilju že pozabila dihati. Vse, dokler se ni slabo zapeljala v triplo. In sem rekla samo še: Bo na knap, a vredi je. Pa ful te mam rada, pa res sma v redu. Samo ne danes! Vsaka napaka te danes veliko stane."

Proga v Cortini vam zelo ustreza, tam ste že v preteklosti dobro nastopali, tudi zmagali.

"Proga ni slaba, moj material pa tako dobro funkcionira, da mi s temi smučmi ni problema voziti niti veleslaloma. Cortina? Tam sem bila že stokrat in vsako jutro znova se zavem: Tu je res lepo. Tako mogočno, a hkrati tako umirjeno. Pa progo zmeraj pripravijo noro dobro."

Morda boste tam tudi, ko bodo leta 2026 na sporedu olimpijske igre ...

"Verjamem, da bo na olimpijskih igrah tam super, a do tja je res še zelo daleč. Haha, novembra lani so bili vsi še: Pa kaj boš ti, Ilka, ti moraš v penzijo. Zdaj pa me sprašujete, ali bom vozila na olimpijskih igrah! Razumi, kdo more. Cortina je čudovito mesto, in to je moj dokončen odgovor na to vprašanje. Osredotočena sem le na jutrišnji dan in tako v tem trenutku ne gledam niti do Meribela. Trenutno se imam fajn, dobro mi gre, in zato se veselim nadaljevanja sezone. Delala pa bom kot do zdaj, ker delam prav."

So rezultati tudi posledica spremembe pri treningih?

"Ne bi rekla, da smo pred to sezono veliko spreminjali načrt treningov. No, sem nekoliko starejša in telo potrebuje dlje časa za regeneracijo. A Tinin program je pot navzgor. Dovolj me pozna, da ve, kaj potrebujem. Ve tudi, kje so moje omejitve. Kontinuirano delo prinese rezultate. Dobro, ob trdih treningih se krepijo mišice in to ni najbolj ženstveno. Potem pride sobota v St. Antonu, ko pristanem v ograji, grdo padem ... A se potem lahko sama poberem in si rečem: Hvala telo, da sodeluješ."

Kaj pa glava? Ste spremenili karkoli v psihološki pripravi, da sedaj nastopate tako samozavestno?

"Da, psihološko pripravo sem pred nedavnim prilagodila. V karieri sem na tem občutljivem področju preizkusila že marsikaj. Poskusila sem se v najrazličnejših vlogah, postala sem sama sebi celo malo psihiatra. Sedaj si pod strokovnim vodstvom pomagam sama. To je ena od stvari, ki je bistveno prispevala k moji smučarski zgodbi in k uspehom."

V smuku ste letos že zmagali, kako visoko pa lahko posežete v superveleslalomu?

"Na treningih pred začetkom sezone mi je včasih šlo celo bolje kot v smuku. A to je treba še prenesti na tekmo, kjer smo v superveleslalomu na slabšem, saj tam ni treningov. Na teh tekmah nam ostaja le ogled proge, potem že peljemo. Nekaj izkušenj imam in vem, da je proga pogosto videti bolj zahtevna, kot je v resnici. Tako pridem v cilj in si rečem: Saj ni bilo tako težko. Tako se krepi tudi občutek, koliko lahko napadem. Vse gre navzgor."