Gost komentator: Kdo je pričakoval medaljo?

Bodimo realni. Na svetovnem prvenstvu nismo imeli moštva za medaljo. Tudi zato ne, ker nismo imeli nadomestila na poziciji št. 4 na terenu. Ni Eda Murića, ni Vlatka Čančarja. Kratka klop se nam na prejšnjih tekmah morda ni toliko poznala. Proti Kanadi, agresivni, dobri Kanadi, se nam je zelo poznala. Okej, nekaj časa smo jo lovili s trojkami. Naposled pa te proti takšnim tekmecem enostavno zmanjka.

Kanadčani so se temeljito pripravili na Luko Dončića. Saj so se vsi naši tekmeci. Kar je bolj pomembno - Kanadčani so se odlično pripravili še na Mikea Tobeyja. Bi Slovenija lahko naredila kaj drugače, je selektor pravi, bi lahko v polni zasedbi šli dlje? Vsa ta vprašanja in navijaško vpletanje čustev so zgolj dokaz, da je celi Sloveniji mar za košarkarsko reprezentanco. Da takrat, ko se igra veliko tekmovanje, vsa država živi za ta trenutek. Vseeno mislim, da po četrtfinalu s Kanado nihče ni razočaran. Da so ljudje dovolj realni, da vedo, da je bil to naš domet. Kaj bi bilo s Čančarjem, ki se je poškodoval sredi priprav? Bilo bi lažje, zagotovo. Ali bi bilo bolje, o tem je ta hip brezveze razmišljati. Nerealno je bilo pričakovati medaljo in tako se je tudi razpletlo.

Zdaj pride zahtevna tekma, pred katero so se fantje čustveno izpraznili. Tekma z Litvo za razvrstitev od 5. od 8. mesta. Saj za oboje velja enako, tudi Litovci so razočarani po četrtfinalnem porazu s Srbijo, čeprav drži, da so imeli za okrevanje dan več počitka. Podobno velja za pritoževanje nad sojenjem na prvenstvu - je, kakršno je, a za vse je enako. Občutil ga je tudi Luka, ampak da sodniki kradejo, tega že ne moremo reči. Na svetovnih prvenstvih pač ne sodijo najboljši in to se vsakič pozna.

Kako je s takimi tekmami, kakršna bo današnja z Litvo, ko se mnogim zdi, da se ne igra za nič več? Vse je v glavah košarkarjev. Litva je seveda odlično moštvo. Premagala je Američane, ki si itak mislijo da so najboljši in edini na svetu. In ja, še vedno so favoriti turnirja. Od naših fantov pa bo odvisno, ali bodo šli do konca turnirja v slogu "dajmo se resetirat" ali pa z razočaranim "saj gremo počasi domov". V poskusu, da se še zadnjič na tem prvenstvu dvignejo, bo spet marsikaj odvisno od Luke. Saj se ve - on za seboj potegne celo moštvo.