Aleš Mišič
Okoli 350 ritmičark iz Avstrije, Nemčije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Italije, Madžarske, Avstralije, Francije, Češke in seveda Slovenije je v mariborski Lukni minuli konec tedna nastopilo na dvodnevnem turnirju v ritmični gimnastiki. Mednarodno tekmovanje je že 22. organiziralo Društvo za športno ritmično gimnastiko Branik Maribor.
Barve domačega kluba sta v pisanih dresih v članski konkurenci zastopali Anja Kukotovič in Katarina Muravs. "Lahko bi bilo boljše, ampak glede na to, koliko treniram, je bilo v redu," je svoj nastop ocenila Kukotovičeva. Vaja z žogo ji ni najbolje uspela, s trakom je bilo malo boljše: "Čeprav sem se parkrat zapletla, je bilo dokaj solidno." Nekaj treme je bilo, čeprav to zanjo ni prvo takšno tekmovanje. "Vsako leto imamo takšen mednarodni turnir v Mariboru, udeležujemo se tudi drugih, tako da to ni bilo takšno breme. Zdaj je cilj čim boljša uvrstitev na državnem prvenstvu in v slovenskem pokalu prihodnje leto." Murausova pravi, da je vedno lahko boljše, a je kljub temu zadovoljna s tem, kar je prikazala. "Nekaj napak je bilo, ampak ne preveč. Ja, tudi meni je enkrat žoga padla na tla." Je žoga najtežji rekvizit? "Bi rekla, da je, ker se rada odkotali." O prihodnosti ne želi govoriti, ker ima kar nekaj poškodb, ki jih najprej želi pozdraviti.
Sviatlana Luzanova ni le klubska trenerka, ampak tudi sodnica. Zato tudi najlažje oceni, ali je ritmika kaj nazadovala ali pa celo napredovala v koronskem času, čeprav ni bilo tekmovanj. "Glede članske konkurence lahko za naše tekmovanje v Mariboru rečem, da je opazen napredek, saj je prišlo več držav. Ritmika je napredovala, dekleta delajo več stvari z rekvizitom in s telesom, saj v času korone niso počivala." Ali sedaj vadijo več, če je to sploh še možno, saj so bile že doslej tekmovalke zelo obremenjene s treningi? "Časa vedno zmanjkuje. Zagotovo pa v času počitnic več trenirajo. Med olimpijskim ciklusom se vedno pojavi nekaj novih prvin in to spremljamo." Tudi laično oko hitro opazi veliko razliko med ritmično gimnastiko v mlajših kategorijah in članski konkurenci. "Zelo velike so razlike po težavnosti in fizični pripravljenosti. Po rekvizitu se ta ritmika zelo razlikuje. Članice je tudi lepše gledati, ker so sposobne skupaj z glasbo prikazati manjši spektakel."
Predsednik DŠRG Branik Maribor Bojan Strajnar ima bogate izkušnje z organizacijo mednarodnega tekmovanja, tako da v tem pogledu težav ni. Kaj pa denar, v mnogih panogah pravijo, da je vedno težje dobiti sponzorje? "Naredili smo analizo, kako bi lahko v klubu funkcionirali tudi prek sponzorjev. Moram povedati, da za zelo malo vložka podjetja zahtevajo vedno več povratnih uslug. Ugotovili smo, da se nam to zelo težko izide. Imamo nekaj manjših prijateljskih sponzorjev, večinoma v povezavi s starši. V ritmiki smo že vajeni tega, da se zelo znajdemo, in moram res pohvaliti vse starše za redno plačevanje vadnin in različne oblike pomoči in sponzorstvo, ki ga sami organizirajo za pripravo tekmovanja."
O finančnem vložku v tekmovanje pa Strajnar razkriva: "V ritmiki je poznano, da si ekipe bivanje plačajo same. V Evropi velja takšen dober dogovor. Mi sodimo med enega boljših turnirjev tako po darilih in po tem, kar nudimo, zato smo tudi povabljeni na boljše turnirje. Letos je bil tolikšen interes za naše tekmovanje, da smo morali zapreti prijave. Glede na to, da koristimo ure iz letnega programa športa, ki jih imamo odobrene in imamo tako uporabo dvorane pokrito, se finančno zadeva izide skupaj s kotizacijami, prijavninami in volonterskim delom. Okoli 10.000 evrov stane vse skupaj."
Čeprav je Lukna zelo primerna za ritmično gimnastiko, o organizaciji tekmovanja višjega ranga ne razmišljajo. "Radi pa bi organizirali priprave z zvezdami, tako da bi okoliški prostor, torej Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško, združili in bi imeli tukaj štirinajstdnevni trening," pravi Strajnar.
