Zloraba urada za preprečevanje pranja denarja: "Zgolj" preveč vneti uradnik ali tehnologija oblasti?

"Uvodoma pojasnjujemo, da na del vprašanj, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, zaradi spoštovanja določil o varstvu osebnih podatkov ne moremo odgovoriti. Potrdimo lahko le, da na podlagi prejete prijave Nacionalni preiskovalni urad vodi predkazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic po I. odstavku 257. člena KZ-1. Predkazenski postopek usmerja Specializirano državno tožilstvo RS," je predstavnica policije za odnose z javnostmi Maja Ciperle Adlešič odgovorila na vprašanja Večera.

Vprašali smo, v kakšni fazi je preiskava suma zlorabe položaja pri nepooblaščenem/neutemeljenem preverjanju transakcijskih računov vrste izpostavljenih oseb v času urada za preprečevanje pranja denarja pod prejšnjim vodstvom (direktor Damjan Žugelj), to je v času prejšnje vlade, koliko je morebitnih predkazenskih postopkov, kakšen je očitek, na čigavo pobudo, proti komu ...

Zrežirane anonimke kot politična metoda

Urad za preprečevanje pranja denarja je konec leta 2021, torej nekaj mesecev pred lanskimi parlamentarnimi volitvami in ko ga je še vodil Žugelj, ki ga je vlada Roberta Goloba nato zamenjala že na svoji prvi seji, v treh tednih na podlagi očitno nastavljenih anonimk bankam poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov. Več tednov že portala Necenzurirano in N1 razkrivata to, kakor trdita, sistematično zlorabo in kažeta na povezave med Žugljem in zadnjo vlado Janeza Janše. Preiskava transakcijskih računov naj bi bila imela politično ozadje: pred volitvami dobiti čim več podatkov o političnih konkurentih, Žugelj, se je razumelo, naj bi bil opravljal "posel" za takratnega slovenskega premierja. Najprej je v javnost pricurljalo finančno vohljanje za ljudmi in podjetji okoli srbskega poslovneža Dragana Šolaka, solastnika skupine United, ki ima več podjetij tudi v Sloveniji, med drugim Telemach, Shoppster, Sportklub in spletni portal N1.

Za N1, ki je takrat to razkril, je "Janšev nameščenec" Žugelj izjavil, da je delal strokovno in da je bila anonimka "dokaj obsežna, natančna in bi jo lahko šteli kot žvižgaštvo". No, po dostopnih podatkih uradu za preprečevanje pranja denarja ni uspelo ugotoviti nič nezakonitega. Metoda urada, ki ima spričo svojih nalog daleč največji dostop do finančnih podatkov, pod Žugljevim vodstvom, torej reagiranje na anonimke, pa je poznavalce začudila. Prav tako obseg preiskave, ali je bila torej zahteva po tolikšni količini podatkov sploh sorazmerna z informacijami o domnevnih nepravilnostih.

Saje ne komentira

A to še ni bil konec. Kakor smo v začetku julija objavili tudi v Večeru, razkrili pa so pri Necenzurirano, je Žugljev urad "pranja" denarja osumil tudi Andreja Sajeta, novomeškega škofa, kot predsednika Slovenske škofovske konference (SŠK) pa obenem prvega med tukajšnjimi katoliškimi škofi. Rentgenizirat prek bančnega računa so ga šli, kmalu potem ko je postal šef SŠK. Spet po anonimki o domnevni davčni utaji in davčni kršitvi. Neznani nekdo je poskrbel, da je postala "sporna" Sajetova služba pomožnega duhovnika na Koroškem v Avstriji.

Škof Saje se je na to odzval: "Podpisani glede tega nisem bil seznanjen, niti ne vem, kaj je v ozadju. Če je do omenjene preiskave res prišlo, gre za grobo kršenje osnovne ustavno varovane človekove pravice do zasebnosti in varovanja osebnih podatkov, pravne ureditve Republike Slovenije ter sodobnih demokratičnih standardov. Nihče ne more biti tarča tovrstnih preiskav, če za to ni utemeljenega pravnega razloga, preiskavo pa lahko naročijo samo za to pristojni državni organi na podlagi suma kaznivega dejanja. V mojem primeru za takšno preiskavo ni bilo nobenega pravnega ali drugega razloga." Na Večerovo vprašanje po Sajetovi izjavi, namreč, ali se bosta škof oziroma SŠK odzvala tudi s pravnimi sredstvi, Saje odgovarja: "Nič ne komentiram." Zato tudi nimamo odgovora škofa, ali ocenjuje, da je šel nadenj preveč predan uradnik, ali pa je šlo za "tehnologijo" oblasti ali za kaj tretjega. Mimogrede. Država in Cerkev sta po slovenski ustavi ločeni, položaja nadškofa in predsednika SŠK pa ni med funkcijami, ki jih zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma razume kot "vidni javni položaj".

"Primer" dobi članica SDS

Zgodba pa gre še naprej. V soboto je N1 objavil, kdo se je na uradu za preprečevanje pranja denarja naprezal le nekaj iztisniti iz očitno zrežirane anonimke. Prvi uslužbenec urada, ki jo je dobil v roke, je kmalu predlagal zaprtje tega primera, ker da je kvečjemu stvar za finančno upravo. Nato pa je urad dobesedno dan pred lansko prvojunijsko menjavo vlade - in Žugljevo razrešitvijo - primer Saje spet odprl. Dodeljena je po informacijah N1 bila takratni uslužbenki sektorja za sumljive transakcije Petri Zakrajšek, dolgoletni aktivni članici Janševe SDS, doma iz Grosuplja, ki se je je takoj in zavzeto lotila. Po podatkih N1 urad za preprečevanje pranja denarja od banke, pri kateri ima škof Saje račun, ni zahteval podatkov zgolj za obdobje, ki mu ga je očitala anonimka, pač pa kar za vse transakcije od odprtja bančnega računa naprej.

Zakrajškova je, tako kot še pet drugih, oktobra lani na uradu za preprečevanje pranja denarja dobila odpoved, je objavil N1.