zadnje objavljene

pogledi

več
Janis Varufakis, nekdanji grški finančni minister in profesor ekonomije na Univerzi v Atenah, Project Syndicate

mnenje

več

SLOVENIJA

Zaradi združitve muzejev Peterle snuje akcijski načrt

Matej Grošelj Matej Grošelj
25.01.2023
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dimitrij Rupel, Janez Janša, Lojze Peterle in Jelko Kacin vidijo napad na slovensko državotvornost.
Borut Živulovič

Slovensko politično sceno močno razdvaja nedavna odločitev vlade o združitvi dveh obstoječih muzejev v novi javni zavod, ki se bo odslej imenoval Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Desnica je na nogah - medtem ko predsednik SDS Janez Janša pravi, da gre za izdajalsko potezo vlade pod vodstvom Roberta Goloba, v NSi že pripravljajo interpelacijo zoper kulturno ministrico iz vrst Levice Asto Vrečko, ki opoziciji očita manipulativno držo.

Opletanje z vihravo retoriko

Srž problema za desnico tiči v preoblikovanju Muzeja osamosvojitve Slovenije, ki ga je marca 2021 brez javne razprave in ob številnih polemičnih odzivih kot samostojno nacionalno ustanovo ustanovila prejšnja Janševa vlada. Na ministrstvu za kulturo trdijo, da muzej nima niti svoje zbirke, zaradi česar je pod vprašaj postavljena legitimnost obstoja tovrstne institucije. Strokovna javnost je že pred dvema letoma v širokem krogu problematizirala odločitev o ustanovitvi muzeja osamosvojitve. Med drugim so se zvrstile kritike, da je to zasebni projekt predstavnikov desnice iz obdobja osamosvojitve, češ da si želijo z ustanovitvijo muzeja postaviti spomenik za zasluge, ki so pred dobrimi 30 leti pripeljale do nastanka samostojne države.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko pravi, da se veseli napovedane interepelacije, saj da lahko razpreda o zgodovini muzejev več kot en dan.
Robert Balen

Na odločitev vlade se je ostro odzval predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Lojze Peterle, ki pravi, da "takšnega oblastnega lomastenja in grobega uveljavljanja politične sile še ni doživel". Vladno potezo ocenjuje kot udarec slovenski državotvornosti, zato politični vrh poziva, naj do 10. februarja razveljavi sklep o ustanovitvi novega muzeja, ki bo združeval programe in zaposlene iz dosedanjih muzejev. Če vlada ne bo upoštevala njihove zahteve, Peterle napoveduje akcijski načrt za obrambo slovenske osamosvojitve in muzeja. "Načrt vsebuje več elementov, ne samo zborovanja," je dejal Peterle, vendar podrobnosti ni želel razkriti. V Levici medtem poudarjajo, da "desnica ni zadovoljna z obstoječimi muzeji, ki raziskujejo in predstavljajo osamosvojitev že od leta 1991, ker so želeli muzej osamosvojitve izkoristiti za lasten ideološki projekt".

Marinko Banjac: "NSi v zvezi z interpelacijo dokazuje, da je onkraj odpiranja teh ideoloških vprašanj marginalna stranka."
Robert Balen

"Pri tem so na hitro in brez primerne javne razprave podpisali sklep o ustanovitvi zavoda, ki pa vse do danes ni imel ne prostorov, ne artefaktov, ne zbirke pričevanj, ne arhivskega gradiva, kar je osnova za kakršenkoli muzej, vreden tega poimenovanja. To je strokovni argument, s katerim soglaša relevantna muzeološka stroka, in tega ne bo spremenilo nikakršno opletanje z vihravo retoriko v stilu izdajalcev naroda in obrambe domovine, ki smo mu priča v teh dneh. Osamosvojitev si zasluži pošteno obravnavo in primerno predstavitev, kot velja za vsako drugo obdobje," so se odzvali v Levici in pristavili, da moramo skrb za naš skupni spomin prepustiti strokovnjakom, namesto da se ga vedno znova izkorišča za politikantske cilje.

Tonin v nasprotju s samim seboj

Ministrica za kulturo Asta Vrečko poudarja, da je po dobrih 30 letih samostojne države napočil čas, da v enotnem muzeju "sistemsko okrepimo obdobje demokratizacije, v katero spada slovenska osamosvojitev". Podčrtala je, da v tem primeru ne gre za ukinitev muzeja osamosvojitve, ampak za združevanje dveh muzejev, kar pa opozicije nikakor ne prepriča. Ker NSi nima dovolj glasov za vložitev interpelacije, potrebuje pomoč vsaj dveh poslancev SDS. Stranki v zadnjem obdobju nista v najboljših odnosih, saj so krščanski demokrati napovedali odmik od razdiralne politike Janeza Janše. Predsednik SDS sicer meni, da kulturna ministrica ni dorasla svoji funkciji, pri čemer opozarja, da gre za sporno odločitev celotne vlade. Po njegovi oceni bi bila interpelacija primernejša v času, ko je bil na mizi zgolj predlog ministrstva, zdaj pa da gre za drugo realnost.

"Desne politične stranke bodo v sodelovanju s civilnodružbenimi iniciativami do onemoglosti poganjale diskurz, da gre za izbris državotvornosti in enotnosti naroda," pa pravi politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede Marinko Banjac. Po njegovi oceni je NSi morda uvidela, da v tem trenutku ni realnih možnosti za tesnejše sodelovanje s koalicijo, zato so šli v ideološko zgodbo odpiranja nacionalnih vprašanj. "Predsednik NSi Matej Tonin je ravno na tem polju samemu sebi v največjem nasprotju. Po eni strani je velikokrat zatrjeval, da ga ideološka vprašanja ne zanimajo, po drugi strani pa njegove poteze in poteze stranke kažejo ravno nasprotno," meni izredni profesor.

Rožljanje krščanskih demokratov z interpelacijo, ki v državnem zboru nima nobenih možnosti za uspeh, gre v širšem političnem kontekstu razumeti v luči neprestanega zaletavanja NSi v Levico. "Tonin je med tistimi, ki najbolj eksplicitno demonizirajo Levico in njihove predstavnike označujejo za socialiste in skrajneže. Odločitev o interpelaciji je treba brati kot nadaljnje napadanje Levice, obenem pa NSi računa, da je vprašanje osamosvojitve kritična ideološka tematika, vezana na nacionalno vprašanje, ki bo dvigovala dovolj prahu. S tem računajo na publiciteto in politične točke med tistimi, ki jih nacionalistična retorika nagovarja. NSi s prevzemom predlagateljice interpelacije dokazuje, da je onkraj odpiranja teh ideoloških vprašanj marginalna stranka," je sklenil Banjac.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?