Damijan Toplak
Čeprav novelo zakona o trgovini, ki predvideva nedeljsko-praznično zaprtje večine trgovin, predlaga opozicijska Levica, pa ima zakon veliko podporo - z izjemo poslancev SMC in SNS - pri večini opozicijskih in koalicijskih poslancev. Vsi po vrsti podpirajo, da bi bili zaposleni v večini trgovin ob nedeljah doma pri svojih družinah, trgovine pa zaprte. Včeraj o noveli zakona še niso glasovali, saj so v strankah SMC, SDS, SNS in SAB s podporo amandmaja dosegli, da se bo o zaprtju trgovin glasovalo šele na popočitniški septembrski seji, medtem pa v času koronavirusa trgovine ob nedeljah že zavoljo zdravstvenih razlogov in preprečevanja širjenja okužbe ostajajo začasno še naprej zaprte.
Raje počitek kot dodatek
Novela zakona predvideva določene izjeme za manjše trgovine na posebnih območjih in manjše trgovine podjetnikov ali pravnih oseb. Odprte naj bi bile prodajalne do 200 kvadratnih metrov prodajnih površin na bencinskih servisih, avtobusnih in železniških postajah, letališčih, v (potniških) javnih pristaniščih in na mejnih prehodih ter v bolnišnicah. Prav tako bodo glede na predlog lahko odprte tako velike prodajalne samostojnih podjetnikov ali pravnih oseb, v katerih bodo ob nedeljskih ali prazničnih dneh delali podjetniki ali zastopniki pravnih oseb oziroma prokuristi v teh osebah sami in - po včeraj sprejetem dopolnilu SMC - skupaj z njimi tudi dijaki in študentje ter osebe, ki lahko opravljajo začasno ali občasno delo.
Novela udejanja referendumski rezultat iz leta 2003
Kupujemo več, kot potrebujemo
Novele prav tako ni podprla vlada, ki je menila, da je v tem trenutku ključno osredotočanje na zagon gospodarstva in ohranjanje delovnih mest. V vladi Janeza Janše razumejo pozive zaposlenih, se pa sprašujejo, ali je zakon primerno mesto za reševanje problematike delovnega časa. Franc Trček iz SD je menil, da imamo pri nas preveč trgovin ali pa premajhno kupno moč. Opozoril je še, da je delo študentov študij. Jožef Horvat iz NSi pa je ob tem napovedal trgovino prihodnosti - ponekod hladilnik naroča, kaj potrebuje, trgovci pa to dostavijo. Horvat je dodal, da vsak Slovenec na leto odvrže 68 kilogramov hrane, torej že zdaj nakupi več, kot potrebuje.
