Člani odbora za notranjo politiko bodo jutri razpravljali o noveli zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jo je vložilo ministrstvo za pravosodje. Zakon, ki ureja delovanje KPK, to vodi Boris Štefanec, je bil nazadnje spremenjen leta 2011, že od leta 2015 pa se piše novela tega zakona. Najprej jo je pripravljalo ministrstvo za javno upravo, nato je pobudo prevzelo pravosodno ministrstvo. Kot so pojasnili na pravosodnem ministrstvu, se niso odločili za spremembo sistema, saj naj bi šlo glede na vsebino pobud zgolj za nadgradnjo že veljavne ureditve. Odločili pa so se, da dajo glede na izkušnje iz preteklosti komisiji, ki se je je v javnosti prijel naziv brezzobi tiger, sploh pod Štefanecem, katerega delo spremlja več afer in konfliktov, orodja, ki jih ta potrebuje za uspešnejše delo. Ministrstvo se je trudilo besedilo novele usklajevati tako s KPK kot z vladno službo za zakonodajo, zakonodajno-pravno službo državnega zbora in ostalimi deležniki na tem področju.
Tudi osebnostna primernost
V postopku usklajevanja se je kot eden bolj trdih orehov izpostavil postopek imenovanja in razrešitve funkcionarjev KPK. Te bi glede na novelo izbirala kandidacijska komisija, v kateri pa bi namesto predstavnika državnega zbora po novem sedel predstavnik etične komisije sodnega sveta in državnotožilskega sveta. S tem naj bi se zmanjšal vpliv politike na izbirne postopke. Bolj natančno so opredeljeni pogoji za imenovanje funkcionarjev KPK, večji pomen bi dali izkušnjam, kompetencam in referencam. Pomembna je tudi osebnostna primernost. Ob tem je ministrica za pravosodje Andreja Katič opozorila na potrebo po poenotenju sistema imenovanja funkcionarjev v celotni državni upravi, saj se postopki od organa do organa zelo razlikujejo.
Dolgoročno potrebna obsežnejša prenova
V Transparency International (TI) Slovenia sicer pozdravljajo predlog novele, ki dopolnjuje protikorupcijsko zakonodajo na najbolj nujnih mestih. "A ponovno opozarjamo, da je dolgoročno potrebna obsežnejša prenova," pravi Vid Tomić, generalni sekretar TI Slovenia. Opozarjajo tudi na potrebo po bolj celostnem urejanju problematike lobiranja, nasprotij interesov, pojava vrtljivih vrat in zaščite prijaviteljev ter na nujnost ureditve nejasnosti glede zakonskih pristojnosti KPK, kar se je med drugim izkazalo v primeru nedavnega spora z državnim zborom glede ugotavljanja nezdružljivosti funkcij poslanca. "Nujno potrebujemo spremembe zakona, o katerih se pogovarjamo že od leta 2015. Na to potrebo kažejo tudi rezultati indeksa zaznave korupcije, kjer Slovenija ne beleži napredka že od leta 2012. Opozarjamo pa, da bi sprejetje novele pomenilo zgolj prvi korak pri spopadanju s preostalimi izzivi na področju preprečevanja korupcije v Sloveniji," še pravijo v TI Slovenia.
Štefanec: Bilo bi bolje, da je ne bi bilo
"Danes imamo pred sabo novelo zakona o integriteti in korupciji, za katero komisija z obžalovanjem ugotavlja, da bi bilo bolje, če je ne bi bilo," pa je predsednik KPK Boris Štefanec zapisal minuli teden v poslanici ob 15-letnici KPK. Kljub opozorilom, ki so bila v procesu priprave novele dana že v času prejšnje vlade, da tako velik obseg sprememb in dopolnitev presega okvire novele in terja nov krovni zakon, tudi aktualna vlada vztraja pri noveliranju, opozarja predsednik KPK. "Komisija ugotavlja, da bodo predlagane spremembe, če bodo potrjene in hkrati ne bodo podprte z dodatnimi finančnimi in kadrovskimi viri (česar pa novela ne predvideva), za komisijo neizvedljive in bodo v dobršni meri onemogočile njeno učinkovito izvajanje nadzora," še pravi Štefanec.
