
Državni zbor je v začetku meseca po prvem branju vladnega predloga zakona o medijih odločil, da je ta primeren za nadaljnjo obravnavo. Za to je glasovalo 46 poslancev koalicije, proti je bilo 28 poslancev. A kot je znano, je strokovna javnost pred tem nanizala številne pomanjkljivosti medijskega zakona, ki da omogočajo politične pritiske na uredništva in tudi ne zagotavljajo sistemske pomoči medijem. Zato nekateri, med drugimi tudi medijski strokovnjak z ljubljanske fakultete za družbene vede Marko Milosavljević, upajo, da bo zakonsko besedilo med parlamentarno proceduro doživelo spremembe na bolje, saj je prenova medijskega zakona po 20 letih nujna tudi zato, ker so nekaterim medijem šteti dnevi.
"Vladni predlog novega zakona o medijih smo v splošni razpravi ocenili kot primernega za nadaljnjo obravnavo, smo pa tudi izpostavili nekaj vsebin, ki bi jih veljalo v prihodnje izboljšati," poudarjajo v poslanski skupini Golobove stranke in tudi izpostavljajo konkretne pomisleke. "Pri prevzemu ali združevanju medijev zakonski predlog spreminja postopek presoje medijske koncentracije na način, ki sledi novi evropski uredbi. Predlog ukinja tako imenovane pragove oziroma tržne deleže, ko se mora izvesti presoja koncentracije, ter predvideva presojo vsakršne medijske koncentracije, ki bi lahko bistveno vplivala na pluralnost in uredniško avtonomijo. Po novem naj bi postopek presoje kot neodvisni nadzorni organ vodila agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), in to brez potrebe po soglasju pristojnega ministrstva," sporočajo iz Svobode, kjer podpirajo idejo depolitizacije tega postopka, a ostajajo skeptični glede odprave pragov: "Menimo, da bi kljub presoji vsakršne koncentracije pragove morali ohraniti, pri čemer bi za odobritev koncentracije nad določeno mejo bilo treba zagotoviti dodatno varovalko. Z vidika medijske svobode nas namreč skrbi prenos več pooblastil na Akos, ki bi poleg nadziranja medijev bedel tudi nad digitalnimi platformami. Razlog za skrb je tudi nedoločnost presoje bistvenega vpliva." Poleg tega v Svobodi opozarjajo še, da sredstva za delovno mesto zgolj enega inšpektorja na inšpektoratu za kulturo in medije ne bodo zadoščala za izvajanje učinkovitega nadzora nad medijsko krajino. "V nadaljevanju zakonodajnega postopka je po našem mnenju treba jasneje zapisati tudi določbe v zvezi z neodplačnim prenosom radijskih programov posebnega pomena na analogni radiodifuziji in v zvezi z oglaševanjem vplivnežev," pojasnjujejo v največji poslanski skupini, kjer se srečujejo s številnimi deležniki v medijskem prostoru in predstavniki širše zainteresirane javnosti, utemeljene pripombe in predloge pa bodo predstavili na koalicijskem usklajevanju.
"Pripombe stroke in javnosti so dobrodošle, saj še dodatno prispevajo k izboljšanju zakonskega predloga. Nekatere so bile že upoštevane pri pisanju zakona ali pa usklajene na ravni koalicije. Pričakujemo pa tudi dopolnila, o katerih se bomo pogovorili in jih v koaliciji uskladili do konca postopka, da bo zakon še bolj učinkovito odgovarjal na potrebe medijskega prostora in krepil njegovo neodvisnost. V bistvenih usmeritvah pa zakona vsebinsko ne bomo spreminjali," napovedujejo v Levici, ki tudi vodi kulturni resor, medtem ko so v poslanski skupini Socialnih demokratov prepričani, da bi medijski zakon potreboval nekaj izboljšav, za katere verjamejo, da jih bodo z usklajevanji tudi dosegli. "Izpostavimo lahko, da usklajevanja potekajo redno in konstruktivno," dodajajo. Na vprašanje, v katerem delu zakona so potrebne spremembe, nam niso odgovorili ne v Levici ne v SD.
Spomnimo, da smo v zadnjih letih zabeležili več neuspešnih poskusov, da bi se prenovila medijska zakonodaja, pri čemer so imele levosredinske vlade najpogosteje težave s časovnico, torej z vladnimi krizami in predčasnimi volitvami, saj je medijski zakon doslej uspelo v državni zbor poslati le Pahorjevi vladi, v kateri je kulturno ministrstvo vodila Majda Širca. A je takrat celovita prenova zakona že po prvem branju padla v vodo tudi zaradi nesoglasij med koalicijski partnerji, proti zakonu so na primer glasovali celo poslanci Socialnih demokratov. V SD in DeSUS so sicer napovedovali, da zakona v nadaljnjih obravnavah ne bodo podprli, če ne bo doživel sprememb, najbolj sporna pa je bila določba, ki je prepovedala ustanavljanje radijskih mrež. Majda Širca je tedaj dejala, da je pozicija "podlegla trgovanju in lobiranju ter poteptala odločitve svoje lastne vlade, ki je zakon potrdila", v Društvu novinarjev Slovenije pa so izpostavili, da je "skoraj triletna medijska saga lahko dober nauk, zakaj pri snovanju pomembnega zakona ni dobro poslušati le izbranih skupin z ozkimi interesi, temveč strokovne argumente v interesu neodvisnega novinarstva in kakovostne obveščenosti javnosti".
Sprejem zakona je nujen
Da je treba nekatere člene zakona še popraviti oziroma dopolniti, opozarjajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije (DNS) in dodajajo, da je sprejetje zakona navkljub njegovim pomanjkljivostim nujno. V DNS na primer zagovarjajo večletno financiranje javnega interesa v medijih v vrednosti 15 milijonov evrov letno, ki temelji na vnaprej znanih merljivih kriterijih, ki so natančno definirani v zakonu. "Predlog zakona pomeni samo pravno podlago, da vlada sme oblikovati sheme pomoči, predvideva sicer šestmesečni rok, v katerem naj bi vlada sheme oblikovala, vendar je končna odločitev, kdaj in kako bo vlada to uredbo sprejela, izključno v njenih rokah, kar pomeni, da bo preveč odvisna od dnevne politike. Predlog zakona ne definira višine letnih sredstev, celoten mehanizem bo s tem podvržen nestabilnosti in politični pristranskosti. Višina sredstev bi morala biti v zakonu zagotovljena," med drugim opozarjajo v DNS.