Društvo novinarjev Slovenije (DNS) že kot desetletje pričakuje spremembe medijske zakonodaje. Ta teden državni zbor obravnava predlog zakona o medijih. Ta po navedbah ministrstva za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko, prinaša prvo celovito prenovo medijskega zakona po več kot dvajsetih letih, glavni namen pa je zagotoviti pravico prebivalcev do celovite obveščenosti ter svobode izražanja tudi v novem medijskem okolju, je povzela Slovenska tiskovna agencija.

Generalno v Društvu novinarjev Slovenije - predsednik je novinar Radia Slovenija Gašper Andrinek - ocenjujejo, da je sprejem predloga zakona navkljub njegovim pomanjkljivostim nujen, saj bi popolna zavrnitev slovenski medijski prostor obsodila na zastarel in neučinkovit obstoječ zakon o medijih. Zakon torej načeloma podpirajo, a v stališču, ki so ga poslali poslankam in poslancem DZ, opozarjajo na "tisto vsebino, ki je po našem mnenju še problematična".

Na kaj vse torej opozarjajo v krovni novinarski organizaciji?

Financiranje medijev: Zakon ne prinaša jasnega in stabilnega mehanizma financiranja medijskih vsebin. DNS se zavzema za

večletno financiranje medijskih vsebin v višini 15 milijonov evrov letno, in to na podlagi merljivih kriterijev, kar da bi zagotavljalo stabilnost, ohranitev delovnih mest in kakovostno novinarstvo. Merila, predvidena v predlogu zakona, so preohlapna, kar omogoča subjektivne ocene in politične vplive. Aktualni predlog medijskega zakona predvideva pravno podlago za oblikovanje shem pomoči, a brez brez zagotovljenih sredstev. To po mnenju DNS pomeni, da bo financiranje medijev odvisno od vsakokratne vlade, kar lahko vodi v politično pristranskost. Financiranje pomoči je prepuščeno vladni uredbi, opozarjajo. DNS predlaga, da zakon določi financiranje RTV Slovenija in STA ter jasno določi vire sredstev. Za financiranje javnega interesa v medijih bi se moralo po njihovem nameniti 15 odstotkov RTV-prispevka, zbranega v prejšnjem letu.

Prepričani so, da je potrebna jasnejša definicija upravičenosti do financiranja pri digitalizaciji oziroma digitalnem prehodu, to velja tudi za medije, ki so digitalni prehod že izvedli. Dalje: DNS se zavzema za bolj natančno opredelitev statusa "nepridobitnega medija posebnega pomena", ki bi omogočal financiranje medijev, ki jih izdajajo nevladne organizacije v javnem interesu. Pri lokalnih in regionalnih medijih nasprotujejo zmanjšanju obveznega deleža lastne lokalne produkcije v regionalnih radijskih in TV programih (iz 30 odstotkov na 20 odstotkov). Argument? To lahko potencialno zmanjšuje dostopnost lokalnih vsebin in vodi v slabšanje uredniških ekip, menijo v DNS. Opozarjajo, da predlagana deregulacija povezovanja radijskih in TV-programov omogoča koncentracijo lastništva in lahko ogroža lokalno novinarstvo. Povezovanje programov posebnega pomena v mreže bi moralo ostati prepovedano ali vsaj močno regulirano. 

Financiranje javnega interesa po mnenju DNS ne bi smelo biti omejeno le na medije, ampak tudi na novinarske organizacije, ki skrbijo za profesionalne standarde, izobraževanje in zaščito novinarjev. DNS predlaga, da se omogoči upoštevanje samozaposlenih sodelavcev pri pogojih za pridobitev sredstev.

Umetna inteligenca v medijih: Predlog Zakona o medijih zahteva jasno označevanje vsebin, ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence. DNS predlaga fleksibilnejše označevanje, saj je zahteva po ločevanju AI vsebin lahko neživljenjska.

Pravica do popravka: Predlagajo boljšo zaščito uredniške neodvisnosti, na primer z možnostjo zavrnitve popravka, če je oseba že imela možnost odziva ali če je popravek neresničen. Popravek je obvezen tudi za prenose v živo, kar je nelogično, menijo v DNS. Prav tako zahtevajo realnejši rok za objavo popravkov v spletnih medijih (tri dni namesto enega). 

Koncentracija medijev: Čeprav zakon prinaša nadzor nad medijsko koncentracijo, DNS opozarja, da so mediji v Sloveniji že močno konsolidirani in da nova pravila morda ne bodo dovolj učinkovita. Presoja lastniških povezav ostaja nejasna. DNS predlaga dodatne pristojnosti za AKOS in jasnejša merila za preprečevanje koncentracije.

Pravice novinarjev in kazenske določbe: Po mnenju DNS bi moral zakon zagotovi ustrezno podporo kolektivnemu upravljanju avtorskih pravic novinarjev, predvsem glede prihodkov iz nadomestil, ki jih mediji prejemajo od platform, kot je Google. Kršitve novinarske avtonomije so obravnavane kot najlažji prekrški, kar pa ni ustrezno. DNS predlaga, da se prekrški, kot je omejevanje novinarske neodvisnosti, strožje sankcionirajo.