Vremenska napoved je danes nepogrešljiv del našega življenja. Nikoli še nismo imeli toliko možnosti izvedeti, kakšno bo, no, naj bi bilo, vreme. Vse manj smo pasivni sprejemalci te informacije, ne čakamo na radijska poročila ali TV-dnevnik, da bi to izvedeli. Postajamo aktivnejši uporabniki. Brskamo po spletu in primerjamo preštevilne "ponudnike vremena", iščemo najbolj ilustrativne, razumljive vire vremenske napovedi in potem ugotavljamo, katere strani se nam zdijo najbolj točne in uporabne glede na informacijo, ki jo potrebujemo.

Splet nas dela vse bolj "strokovnjake" na več področjih, tudi če o njih teoretično ne vemo prav dosti. In nam včasih dvigne samozavest malo previsoko, se mi zdi. Stroka nam nekako postane bližja, kar seveda sploh ni slabo, ne smemo pa precenjevati svojih zmožnosti presoje, kar je realna past spletnih informacij. Zdaj je že skoraj vsak sam svoj zdravnik, pa meteorolog, pa še kaj. Ja, ampak do neke stopnje. Zato so še vedno pomembne informacije, ki jih posredujejo usposobljeni, šolani ljudje na svojih področij.

Če se zdaj posvetimo le vremenu, velja enako. Vremenskih napovedi kar mrgoli. Če je vreme enostavno, bolj ali manj stabilno, večjih razlik med različnimi ponudniki vremenskih informacij ne bomo opazili. Kadar pa je vreme nekoliko bolj vprašljivo, nedorečeno, nas bo množica ne ravno povsem uglašenih vremenskih napovedi verjetno vsaj nekoliko zmedla (razen če se ne bomo zadovoljili z zaključkom, da bo vreme pač nezanesljivo, spremenljivo, kar pa včasih povsem zadostuje našim potrebam). In ker smo čedalje bolj nagnjeni k iskanju vremenske informacije le za točno določen kraj in morda celo le za nekajurno obdobje, bomo verjetno našli kar precej različnih vremenskih napovedi.

In kaj zdaj? Zdi se, da je še najbolj pametno poslušati tretje mnenje, kar običajno pomeni vremensko napoved krajevne ali deželne (državne) meteorološke službe, če pa vam to ne prežene vremenskih meglic razumevanja, kakšno naj bi vreme bilo, je, vsaj pri nas, še vedno možno poklicati meteorologa kar po telefonu. Kajti tudi v medijih, kot sta radio in televizija, sem že zaznal razne prilagoditve naših vremenskih napovedi, ki so na koncu napovedale nekaj drugega kot mi, meteorologi.

Vem in verjamem, da je kdaj časovna stiska, a tudi vremensko napoved je treba znati skrajšati tako, da ne spremenimo vsebine. Drugače vse skupaj nima smisla, odgovorni pa smo tako ali tako mi, meteorologi. Žal je to pogost pojav v našem življenju, namreč, da dajemo prednost skrajšani informaciji pred njeno točnostjo in strokovno neoporečnostjo. Temu bi lahko rekli površnost.