Vremenska inventura

Tik pred zdajci še zadnjikrat. Zakaj se tako radi obračamo nazaj in pogledujemo, kaj se je dogajalo v letu, ki odhaja, kaj smo počeli, kaj se nam je zgodilo? Ali smo nagnjeni k obračunom? Ko izbirajo športnika in športnico leta, se zavem, kako hitro pozabljamo. Precej bolj so nam ostali v spominu dosežki, dogodki iz zadnjih nekaj mesecev kot od pomladi, ki je že skoraj tam nekje daleč v preteklosti. Vreme letos zagotovo ni bilo nekaj, kar bi zaznamovalo naše življenje. Naše življenje je krojil pojav nove bolezni, ki nam je v temeljih zamajala naš način življenja in medsebojnih odnosov, ki so se kar naenkrat znašli na preizkušnji. Ali bodo obstali ali odmrli? Kajti če odnosa ne neguješ, lahko odmre.{api_embed_photo_L30}620113{/api_embed_photo_L30}

A kljub virusu se je vreme vseeno dogajalo, kaj malo mu je mar zanj. Le mi mu morda nismo posvečali toliko pozornosti, kot bi mu sicer. A vendarle. Spomladi, ko smo bili ujeti v svojo ožjo okolico, nam je bilo sončno in razmeroma toplo vreme zelo dobrodošlo in nam je nekako lajšalo frustracije ob zelo omejeni mobilnosti in medsebojnem srečevanju. Kako pomembno je bilo takšno vreme takrat za naše počutje, se je pokazalo šele proti koncu leta, ko smo v teh kratkih dnevih željni sonca, a nam ga narava odmerja dobesedno po kapljicah. In le en sončen dan je pokazal, kaj nam tak dan v tej situaciji pomeni. Bili smo kot prerojeni, poživljeni, veseli. Pa recite, da vreme ne vpliva na počutje!

A vmes se je z vremenom dogajalo marsikaj. Res ni bilo kakšne hujše in dolgotrajnejše suše, kar postaja poleti pri nas že skoraj običajen pojav. Bila pa so neurja. Do danes smo izdali čez trideset opozoril na nevarne vremenske pojave. In če pomislite, da jih recimo polovica nekomu povzroči škodo, ni malo. Že 4. in 5. februarja je pihal močan veter (severni fen), ki je ponekod v sunkih presegel 90 kilometrov na uro, kar je za notranjost Slovenije veliko. Poleg burje, ki je seveda daleč najmočnejši veter pri nas, je severni fen na drugem mestu. Jugozahodnik le zelo redko doseže take hitrosti, a ravno pred nekaj leti smo imeli tak primer decembra, ko je v od žleda načetih gozdovih povzročil obsežen vetrolom. Nasploh je bil letošnji februar zelo topel in vetroven.

In potem je prišla korona in vreme je izginilo iz našega zavedanja. No, ne čisto. Julija in avgusta je bilo kar nekaj neurij. Razkrite strehe hitro prekrijemo, polomljeno drevje odstranimo ali pa se obraste, toča na srečo običajno ne zajame večjih območij. A komur je stolkla letino, jo pomni še danes. Na Kredarici je prvič snežilo 1. septembra, sneg je seveda skopnel, ob koncu meseca pa ga je zapadlo kar 60 centimetrov in potem ni več skopnel. Sedaj ga je nekaj pod štiri metre. Po nižinah pa smo zimo trikrat povonjali, a se nam je takoj spet izmuznila.

Ne želim vam umirjenega in samo prijetnega vremena, ampak da bi se v novem letu zavedeli podnebnih sprememb in začeli razmišljati, katera vaša (naša) dejanja vodijo k njihovemu povečevanju. Srečno!