


Avgust je politično tradicionalno najbolj mrtev, zaspan mesec. Na dopustu so poslanci državnega zbora, zatišje je tudi v vladnih sobanah. Že septembra bo gotovo vse drugače, ko se bodo brez dvoma bistveno bolj zagnali politični motorji tudi v smeri trojnega volilnega leta 2022. A trenutno se poletno mrtvilo pozna tudi pri rezultatih zadnjega javnomnenjskega merjenja Vox populi, kjer premikov skorajda ni, vsaj opaznejših ne. Tretja vlada Janeza Janše je sicer popravila oceno, a bolj ali manj zgolj kozmetično, malenkostno. Velika večina vprašanih tudi v tokratnem anketiranju, in sicer 69,5 odstotka, še vedno meni, da vladna posadka dela neuspešno. Julija je bilo takšnih celo skoraj 72 odstotkov. Dobrih 27 odstotkov anketiranih avgusta meni, da je uspešna, to je odstotek in pol več kot julija.
Pri strankah vladajoča SDS vztraja na vrhu, in sicer trenutno pri 18 odstotkih (julija 18,2 odstotka) podpore med vprašanimi v anketi. Sledijo SD Tanje Fajon z 12,2 odstotka podpore. V zadnjem mesecu so izgubili pol odstotka. Sledita Levica in LMŠ, prav tako z rahlim padcem podpore. Za njimi je Nova Slovenija, ki je pri 5,5 odstotka podpore in z 0,8-odstotno rastjo glede na julijski rezultat. SAB vztraja pri okoli 3,5-odstotni podpori. Stranka, ki jo vodi nekdanja premierka Alenka Bratušek, bi zaokrožila šesterico, ki bi se po tokratnem merjenju uvrstila v državni zbor. Tega bi po trenutnih javnomnenjskih razmerjih, kot jih riše Vox populi, obvladovala leva sredina, prepričljivo, z več kot 50 poslanci. SMC Zdravka Počivalška, ki je za jesen napovedala veliko prenovo na več ravneh, vztraja daleč na začelju tistih, ki jih anketa sploh še zazna.

Na lestvici politikov se je na prvo mesto vrnil predsednik republike Borut Pahor, sledi mu nazadnje vodilna evropska poslanka Nove Slovenije Ljudmila Novak, njej pa minister za zdravje Janez Poklukar. Okoli njega je bilo v zadnjih tednih več špekulacij, kako bi se lahko strankarsko aktiviral in angažiral na naslednjih volitvah. Morebiti celo s samostojnim projektom, ki pa bi jasno gravitiral k premieru Janši? Bomo videli. Za prvo trojico se je uvrstil prvi mož državnega zbora Igor Zorčič, trenutno med nepovezanimi poslanci. Tudi zanj se še ne ve, v kakšnih strankarskih kombinacijah bo nadaljeval kariero.
Peterico zaključuje prvakinja SD in evropska poslanka Fajonova. Šesti je ljubljanski župan Zoran Janković. Bo prihodnje leto še enkrat več kandidiral za prvega v prestolnici? Po nekdanjem šefu Socialnih demokratov Dejanu Židanu in bivšem premierju Marjanu Šarcu deseterico zaključujeta Milan Brglez, evropski poslanec SD, in zunanji minister Anže Logar. Oba z nekoliko slabšo oceno. Nato sledijo trije strankarski prvaki: Alenka Bratušek, Luka Mesec in Matej Tonin. Zadnji v dvajseterici je Janez Janša.
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
O raziskavi
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 10. in 12. avgustom 2021 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 5641 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2805 jih ni bilo dosegljivih, 1312 jih ni želelo sodelovati v anketi, 824 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 ljudi. Pred analizo so bili podatki uravnoteženi po starosti in izobrazbi tako, da so sociodemografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 odstotka. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).