Ustavno sodišče je prejelo drugo pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o dohodnini, ki je začela veljati z letošnjim letom. Državni svet s trinajstimi gospodarskimi in kmetijskimi organizacijami ustavnim sodnikom predlaga, da ugotovijo protiustavnost določb, katerih izvajanje bi povzročilo več težko popravljivih ali nepopravljivih škodljivih posledic. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je na konferenci za novinarje dejal, da novela posega v ustavne pravice vseh državljanov.
Ustavni pravnik Matej Avbelj je pojasnil, da imata zakonodajalec in vlada pravico spreminjati in višati davke, vendar sta to dolžna delati na način, ki je skladen z ustavo. Pobudniki ustavne presoje ugotavljajo, da sta pri sprejemanju novele zakona o dohodnini formalno kršila ustavo s tem, ker nista navedla razlogov, ki jih zahteva ustava za sprejem po nujnem postopku. Med kršitvami po vsebinski plati pa izpostavljajo, da je prišlo do posega v načelo zaupanja v pravo, v določenih primerih pa gre tudi za retroaktivni poseg in kršitev načela socialne države v kombinaciji z načelom pravne države.
Stroški, ki so nujni za preživljanje posameznika, ne smejo biti obdavčeni
Izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček je dejal, da stroški, ki so nujni za preživljanje posameznika, ne smejo biti obdavčeni. Namesto da bi vlada in zakonodajalec splošno dohodninsko olajšavo povišala do 8000 evrov, koliko po Gorenščkovih besedah znašajo ti stroški, sta jo znižala s 5500 na 5000 evrov. Za gospodarstvo je pomembno tudi predvidljivo poslovno okolje, kar ni mogoče, če se dohodninska zakonodaja v dveh letih spremeni kar štirikrat. Minimalna plača se je s tem letom dvignila za 13 odstotkov, marsikomu pa se bo zaradi dohodninske novele znižala, je zatrdil Gorenšček. Na srednji rok se bodo po njegovih besedah plače znižale vsem. Prejemnikom povprečne plače se bo dohodek recimo v treh letih znižal od 1200 do 1300 evrov.
Stabilnost in predvidljivost poslovnega okolja je pomembna tudi za bančni sektor, je dejala direktorica Združenja bank Slovenije Stanislava Zadravec Caprirolo. Stalne in nepremišljene spremembe škodujejo njegovi konkurenčnosti. V bankah že nekaj časa opozarjajo, da imajo težave dobiti ustrezno kvalificirane strokovne kadre. Zaposleni v bančnem sektorju se recimo odločajo za selitev davčnega rezidentstva v druge države, denimo na Slovaško.
13-
odstotno višje nove minimalne plače bi se lahko zaradi dohodninske novele znižale
Predsednik obrtno-podjetniške zbornice Blaž Cvar je povedal, da je treba davčno zakonodajo spreminjati celovito, ne pa tako, da se dodatno obremenjuje gospodarstvo. Izpostavil je spremembe glede samostojnih podjetnikov normirancev. To so po njegovih besedah ljudje, ki so kot samozaposleni sami poskrbeli za svojo usodo, so ljudje z nizkimi prihodki, mnogi opravljajo poklice, ki so v izumiranju.
Dohodninska novela ubija sistem notranjega lastništva
Generalna direktorica AmCham Slovenija Ajša Vodnik je opozorila, da nepremišljene spremembe davčne zakonodaje lahko privedejo do tega, da bodo investitorji odšli drugam, recimo na Hrvaško, ki je pravkar postala članica schengenskega območja in območja z evrom. Sonja Šmuc, ki zastopa skupino podjetij z notranjim lastništvom, je opozorila, da dohodninska novela ubija sistem notranjega lastništva v Sloveniji. Prodaja teh delnic je namreč bolj obdavčena kot prodaja delnic podjetij, v katerih prodajalci niso zaposleni. Šmučeva pravi, da je treba pri pripravi sprememb davčne zakonodaje poskrbeti, da ne pride do kršenja ustavnih pravic. Tudi na področju davkov imajo ljudje pravice, ki jih določa ustava, je poudarila. Pobudniki so danes zagnali peticijo za znižanje davkov nizjidavki.si. Pred novim letom sta pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o dohodnini vložili opozicijski SDS in NSi.
