Vladni ukrepi, bonboniere tudi za desno volilno bazo

S PKP 10 je vlada med drugim pomagala upokojencem s pokojninami do 732 evrov, ki so januarja na račune dobili solidarnostni dodatek v višini od 130 do 300 evrov, odvisno od višine pokojnine oziroma nadomestila. Najkasneje do 15. aprila, torej le dober teden pred volitvami, bo okoli 710 tisoč upravičencev prejelo solidarnostni energetski dodatek za blaženje posledic podražitve energentov. Med prejemniki energetskih vavčerjev v višini 150 evrov, ki jim morajo zeleno luč prižgati poslanci, bodo med drugim upokojenci z manj kot tisoč evri pokojnine, upravičenci do nadomestila za invalidnost, denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, pa tudi prejemniki dodatka za veliko družino, ki bodo dobili še dodatnih 50 evrov. Do energetskih vavčerjev v višini 200 evrov bodo med drugim upravičene družine štirih vladnih ministrov: Janeza Ciglerja Kralja, Janeza Poklukarja, Mateja Tonina in Jožeta Podgorška. Naslednja pošiljka pomoči ljudem nato prihaja še z digitalnimi boni v višini 150 evrov. Z njimi želi vlada pomagati dijakom in študentom pri nakupu računalniške opreme, med prejemniki pa bodo tudi starejši od 55 let, ki se bodo udeležili tečajev digitalnih veščin. Če bodo poslanci zakon potrdili na marčevski seji, bi lahko digitalne bone začeli unovčevati že maja. Še en predvolilni bonbonček pa bi lahko postala tudi novela zakona o dohodnini, če bo seveda potrjena v parlamentu. Zaradi postopnega dviga splošne olajšave s 3500 na 7500 evrov do leta 2025 bi se neto plače zvišale za vse zaposlene.

"Enostavno si nabirajo politične točke"

Tisti, ki se soočajo z visokimi cenami ogrevanja, na pomoč države sicer čakajo že več mesecev. Ustanovitelj in predsednik mariborskega humanitarnega društva UP-ornik Boris Krabonja opozarja, da je odziv vlade na hudo energetsko revščino z enkratno denarno pomočjo samo obliž na globoko rano. "To, kar trenutno počne država oziroma vlada, me malo skrbi. Gre za neresen in neprofesionalen pristop, poleg tega pa bodo energetske vavčerje dobile tudi velike družine. Seveda ni nič narobe z družinami z veliko otroki, ampak zakaj pri bonih odpadejo samohranilci in samohranilke? Število otrok ni pokazatelj revščine," pojasnjuje Krabonja. Kurilna sezona traja od oktobra do aprila, zneski na položnicah za ogrevanje, ki jih k njim prinašajo upokojenci, pa so med 150 in 300 evri, kar pomeni, da pomoč države ne bo dovolj niti za pokritje stroškov za en mesec. "Imam občutek, da si enostavno nabirajo politične točke. Velike družine, nato zelo na glas pomagajo upokojencem. Kje so bili, ko je UP-ornik upokojence dobesedno vlekel iz dreka? Nikjer jih ni bilo, ne enih ne drugih," poudarja Krabonja. Po njegovih besedah se problema energetske revščine, ki se pri nas kaže od leta 2015, do zdaj ni resno lotila nobena vlada. "To je velik problem, ker v spomladanskih in poletnih mesecih zaznavamo izjemno velik porast izvršb, pojavljajo se tudi deložacije." Po njegovih besedah so razmere skrb vzbujajoče, v letu dni se je število prosilcev za pomoč samo pri upokojencih povečalo za 40 odstotkov: "Če bomo šli naprej s to intenzivnostjo dajanja pomoči, aprila ne bomo več delili ničesar, ker enostavno ne bomo imeli več česa deliti."

Se bodo volivci obrnili k SDS in NSi?

Pa si lahko SDS, NSi in Konkretno, ki se na volitve podaja v okviru gibanja Povežimo Slovenijo, na račun različnih oblik pomoči prebivalstvu nadejajo višjega rezultata na volitvah? "Prepričan sem, da to ne bo prineslo nobenih dodatnih glasov za koalicijske stranke. Mislim, da imajo neki svoj maksimum, ki ga bodo dosegle, in da je vprašanje samo v sposobnosti, da mobilizirajo svoje volilno telo. Ne morejo pa graditi zgodbo za neki novi mandat, ker mislim, da so volitve že odločene," ocenjuje politolog Alem Maksuti. Na vprašanje, ali gre torej za prepričevanje že odločenih volivcev, pa odgovarja, da bodo predvsem tisti, ki bodo volili SDS ali NSi, omenjeni stranki podprli z boni ali brez njih. "To, da v SDS in NSi mislijo, da bodo nekateri ljudje, ki sicer ne bi volili teh dveh strank, zaradi vavčerjev volili ravno njih, pa je zgrešena teza," meni Maksuti in dodaja, da sicer načeloma vsaka oblast proti koncu mandata deli neke vrste predvolilnih bonbonov.

Da bi v aktualnih razmerah podobno kot Janševa ravnala katerakoli druga vlada, ocenjuje tudi zgodovinar, prevajalec in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič: "Pri tem tako imenovanem helikopterskem denarju vedno obstaja problem, kako ga razporediti, da je hkrati učinkovit, da doseže vse ljudi in da najbolj pomaga tistim, ki so v stiski. Ni nujno, da pri tem nastanejo zlorabe, lahko pa je način prerazdeljevanja denarja takšen, da to potem na primer pretirano služi določenemu profilu volilnega telesa." Tudi to je po njegovi oceni vlada naredila pri dodeljevanju energetskih bonov: "Na eni strani je dala pomoč, ki je bila nujna, na drugi strani pa je to izkoristila, da je pokazala, kaj se ji zdi pomembno, se pravi pomoč velikim družinam ne glede na dohodke." To, da bodo ljudje bone dobili dober teden dni pred volitvami, pa je po njegovi oceni absolutno tempirano kot del predvolilne kampanje. "Ti ukrepi zagotovo ne bodo premaknili stvari, mislim pa, da nikakor niso nekoristni za vladno stran. Zagotovo bodo imeli določen vpliv na volivce, se pa za zdaj v anketah ne odraža, da bo ta vpliv odločilen," še dodaja Lisjak Gabrijelčič.