Potem ko je vlada v začetku tedna zaradi današnje uveljavitve umikov soglasij za delo nad 48 urami tedensko sprejela prve ukrepe za delovanje javnega zdravstva v omejenem obsegu, je včeraj sprejela še odlok. Z njim so, kot je po seji vlade povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, določili zdravstvene storitve, ki jih morajo med stavko opravljati zdravniki. Po odloku, ki začne veljati danes, bodo morali izdajati zdravniška potrdila in bolniške liste, opravljati bodo morali vse storitve, na katere bodo bolniki napoteni z napotnico zelo hitro, napotovati bodo morali paciente na nadaljnje zdravljenje in zagotavljati informacije o zdravstvenem stanju oskrbovancev v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih ter opravljati druge storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz socialnih zavarovanj.

Trdna zakonska podlaga ali nezakonito

"Cilj vlade je zaščita ljudi in njihovih temeljnih človekovih pravic, kot jih določa ustava," je povedala ministrica. Pri tem je izpostavila invalide, ki zaradi čakanja na zdravniški pregled ne morejo podaljšati veljavnega zdravniškega dovoljenja. "S takimi omejitvami sta invalidom onemogočena vsakodnevna mobilnost in vključevanje v delo in nasploh v družbo. S tem se jim poslabšata življenjski standard in kakovost življenja, zato stavka Fidesa nikakor ne more biti upravičen razlog za neizvajanje teh storitev," je pojasnila. In dodala, da se zaveda pravice do stavke, vendar ta mora biti sorazmerna in nikakor ne sme pretehtati med drugimi ustavno zagotovljenimi pravicami, kot sta pravica do zdravstvenega varstva in pravica do socialne varnosti. Na vprašanje, ali odlok ne posega v pravico zdravnikov do stavke, je ministrica odgovorila, da ga je pregledala služba vlade za zakonodajo in da je zakonska podlaga trdna. Poudarila je, da je treba spoštovati sorazmernost vseh pravic, ki so zapisane v ustavi. "Ustavni sodniki bodo zagotovo prepoznali našo skrb za invalide in druge najranljivejše skupine," je dejala.

V zdravniškem sindikatu Fides so nasprotno prepričani, da je odlok nezakonit. "Z njim se posega v ustavno in zakonsko urejeno pravico do stavke," so zapisali in dodali, da ne vidijo pravne podlage, na kateri bi lahko vlada z odlokom določala obseg zdravniških storitev, ki sodijo v minimum delovnega procesa in s tem širila zakonsko določen obseg minimuma delovnega procesa. "Vlada se sedaj zelo očitno poslužuje nezakonitih postopanj in prisile za zaustavitev oziroma omejitev stavke," so še dodali. 

Na odlok o opravljanju zdravniške službe v času stavke so se odzvali tudi v Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS), kjer prav tako ne vidijo pravne podlage za tak ukrep. "Izvajanje zdravniške službe v času stavke določata zakon o zdravniški službi in zakon o zdravstveni dejavnosti, ki pa ne vsebujeta pooblastila vladi, da bi ta lahko z odlokom spreminjala oziroma širila nabor storitev, ki se morajo izvajati." V ZZS so dodali, da nikakršen odlok ne more nadomestiti 1200 zdravnikov. In izrazili željo, da bi odločevalci energijo, ki jo namenjajo zasilnim in začasnim rešitvam, raje usmerili v hitro in učinkovito iskanje sporazuma med obema stranema, ki bi ustavil stavkovne aktivnosti in prinesel konkurenčne delovne pogoje zaposlenim v zdravstvu. 

Mediacija kot ena od rešitev

Kot ena od rešitev, ki se nakazujejo, je mediacija med pogajalci, ki že nekaj časa v pogajanjih stojijo na mrtvi točki, je potrdila ministrica Prevolnik Rupel. Dejala je, da o tem na zadnjem srečanju s sindikatom niso govorili, a da je vsaka rešitev, ki bi pripeljala do dogovora, dobra. Podobno je tudi predsednik Fidesa, Damjan Polh, dejal, da bi mogoča tretja oseba "lažje prišla do zaključkov, ko bi nas videla v pat položaju". Dodatno so iz sindikata sporočili, da so odprti za vse oblike reševanja stavkovnih zahtev, tudi za "zunanjega neodvisnega mediatorja, ki se do sedaj še ni postavil na nikogaršnjo stran. Po možnosti iz države EU." 

Za mediatorja so se na pobudo ZZS in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ponudili v Zvezi organizacij pacientov Slovenije, ki jo vodi Štefanija Lukič Zlobec in predlog že tudi posredovali tako predsedniku vlade Robertu Golobu kot predsedniku Fidesa. Po informacijah portala N1 naj bi mediacijo, če bo ta sprejeta, prevzel dr. Rado Bohinc, pravnik, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani in minister za notranje zadeve v vladi Janeza Drnovška na prelomu tisočletja. 

Ministrica Prevolnik Rupel nam včeraj še ni postregla s konkretnimi številkami, koliko zdravnic in zdravnikov bo z današnjim dnem dejansko uveljavilo umik soglasij za delo nad 48 ur tedensko, češ da še zbirajo podatke. So pa že pred tednom iz bolnišnic sporočili, da naj bi soglasja umaknilo okoli 30 odstotkov zdravnikov, medtem ko naj bi se v zdravstvenih domovih ta številka gibala okoli 20 odstotkov. Vladni pogajalci in Fides naj bi se ponovno sestali prihodnji torek.