V ponedeljek je bilo pozitivnih 2,1 odstotka opravljenih PCR testov. Poleg teh so v ponedeljek po državi opravili še 27.435 hitrih antigenskih testov, pri katerih od 13. februarja pozitivni rezultat potrjujejo še s PCR testom.
V bolnišnicah zdravijo 71 bolnikov s covidom-19, tri manj kot dan prej, 19 jih potrebuje intenzivno zdravljenje, kar je prav tako tri manj kot dan prej.
Po podatkih vlade je doslej covid-19 prebolelo 252.167 ljudi.
S prvim odmerkom cepiva proti covidu-19 je cepljenih 809.033 oz. 47 odstotkov starejših od 18 let. Z drugim odmerkom pa je cepljenih 649.643 oz. 37 odstotkov starejših od 18 let. Med starejšimi od 50 let je s prvim odmerkom cepljenih 535.130 oz. 61 odstotkov, z drugim odmerkom pa je cepljenih 470.229 oz. 53 odstotkov prebivalcev, še navaja vlada.
Minuli teden umrli štirje covidni bolniki, na novo potrjenih le 250 okužb
Minuli teden so v Sloveniji potrdili 250 okužb z novim koronavirusom, kar je več kot polovica manj kot teden prej. Ob koncu tedna se je v bolnišnicah zdravilo nekaj čez 70 bolnikov, število covidnih bolnikov na intenzivni negi pa se je zmanjšalo na 22. V minulem tednu so zabeležili štiri smrti zaradi covida-19, kar je pet manj kot v tednu prej.
Poklukar ob širjenju delta različice koronavirusa ponovno pozval k odločitvi za cepljenje
Minister za zdravje Janez Poklukar je včeraj ponovno pozval k cepljenju proti covidu-19. Odgovorno je, da ta trenutek pristopimo k cepljenju, ki je ključni ukrep za obvladovanje epidemije, je poudaril. Posvaril je tudi pred širjenjem bolj nalezljive, delta različice novega koronavirusa. Verjame, da si nihče ne želi ponovnega zapiranja družbe.
Delta različica je trenutno glavna grožnja mirnemu poletju in normalni jeseni, je dejal Poklukar na včerajšnji novinarski konferenci, na kateri je sicer predstavljal ključne rešitve predloga zakona o zagotavljanju investicij v slovensko zdravstvo v naslednjih desetih letih.
"Na Portugalskem so v 14 dneh prišli iz zelene barve v rdečo. Porast števila pozitivnih na dan je 590-odstoten, v velikem deležu prevladuje delta različica," je orisal razmere v Evropi.
Raziskava Mediane: Zaskrbljenih zaradi epidemije najmanj do zdaj, visoko zadovoljstvo z organizacijo cepljenja
Delež tistih, ki so zaskrbljeni oz. zelo zaskrbljeni za svoje življenje ali življenje svojih bližnjih zaradi epidemije covida-19, je najnižji od začetka merjenj v marcu lani in znaša le še nekaj več kot četrtino vprašanih. Povečuje se tudi delež zadovoljnih z organizacijo cepljenja, je pokazala raziskava Mediane.
Delež zaskrbljenih oziroma zelo zaskrbljenih za svoje življenje ali življenje svojih bližnjih zaradi epidemije je od preteklega meseca upadel kar za 21 odstotnih točk in znaša 29,8 odstotka, delež tistih, ki niso oz. sploh niso zaskrbljeni, pa je narasel za 16 odstotnih točk na 41,8 odstotka. Delež tistih, ki niso zaskrbljeni, je tako najvišji od začetka merjenj na Inštitutu za raziskovanje trga in medijev Mediana marca lani.
V primerjavi z majem so podatki primerljivi
Da so ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 prekomerni in pretirano posegajo v osebno svobodo vprašanega, je menilo 50,8 odstotka sodelujočih. Mnenja, da so ukrepi primerni, čeprav posegajo v osebno svobodo vprašanega, jih je bilo 23,4 odstotka. Da so primerni in ne posegajo v osebno svobodo vprašanega, pa jih je menilo 18,8 odstotka. Tistih z mnenjem, da so ukrepi premalo ostri in da osebna svoboda vprašanega pri tem ni pomembna, je bilo sedem odstotkov.
V primerjavi z majem so podatki primerljivi, je pa delež tistih, ki menijo, da so ukrepi prekomerni in pretirano posegajo v osebno svobodo, znova presegel 50 odstotkov.
Tokrat opažajo upad deleža tistih, ki menijo, da se ukrepi preveč osredotočajo na zdravje, kar je v škodo gospodarstvu. Delež je namreč s 43 odstotkov upadel na 36 odstotkov. Pač pa je za pet odstotnih točk narasel delež tistih, ki menijo, da ukrepi uravnoteženo obravnavajo zdravje in gospodarstvo. Prav tako je nekaj več tistih, ki menijo, da se ukrepi na škodo zdravja preveč osredotočajo na gospodarstvo, in sicer štiri odstotne točke več.
Optimizem na inštitutu ugotavljajo tudi pri pričakovanjih za prihodnost. V primerjavi s preteklih mesecem je za deset odstotnih točk manj tistih z mnenjem, da se bo po epidemiji običajno življenje spremenilo na slabše. Ne gre pa zanemariti dejstva, da je takšnega mnenja še vedno 50 odstotkov vprašanih, izpostavljajo. Na drugi strani je za osem odstotnih točk več tistih, ki menijo, da bo običajno življenje ostalo enako kot prej.
Precejšnje izboljšanje javnega mnenja ugotavljajo pri organizaciji cepljenja proti covidu-19.
V ocenah dela vlade ne beležijo pomembnejših sprememb v primerjavi s preteklim mesecem. Takšnih, ki zaupajo vladi, da bo sprejele prave odločitve za državo, je še vedno približno četrtina. Približno enak delež pa zaupa vladi, da je pripravljena na prihodnje svetovne izzive. S trditvijo, da se druge države z novim koronavirusom spopadajo bolje kot Slovenija, se še vedno strinja kar 41 odstotkov vprašanih.
Precejšnje izboljšanje javnega mnenja pa ugotavljajo pri organizaciji cepljenja proti covidu-19. Delovanje vlade pri pridobivanju dovolj odmerkov cepiv ocenjuje kot dobro oz. zelo dobro 36 odstotkov vprašanih, medtem ko je bilo maja takih 25 odstotkov. Za 11 odstotnih točk je narasel tudi delež tistih, ki kot dobro oz. zelo dobro ocenjujejo delo vlade pri organizaciji cepljenja, za osem odstotnih točk pa delež tistih, ki pozitivno ocenjujejo komunikacijo vlade z javnostjo. Vse tri razlike so statistično pomembne in skupaj kažejo na precejšnje izboljšanje percepcije vlade na področju cepljenja državljanov, navaja Mediana.
Raziskavo je izvedla 23. in 24. junija s pomočjo spletnega anketiranja v okviru njenega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 506 polnoletnih prebivalcev.
Po njegovih besedah je edini učinkovit ukrep za obvladovanje epidemije polno cepljenje. "Zato še enkrat apel vsem, da pristopijo k cepljenju, da bomo jeseni imeli odprte šole, široko odprt turizem in druge dejavnosti," je pozval.
"Z vsemi sredstvi se pripravljamo na četrti val epidemije," je dejal. Po njegovi oceni namreč ni več vprašanje, če bo ob širjenju delta različice četrti val prišel, ampak kdaj.
Z odzivom na cepljenje pristojni sicer niso zadovoljni, zato so že pred dvema tednoma začeli vzpostavitev mobilnih enot za cepljenje, "s katerim poskušamo priti do vsakega prebivalca", je spomnil. Skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ta teden tako preusmerjajo mobilne enote na področja, ki so slabše cepljena.
Beovićeva: Pametno je, da se pripravimo
Pametno je, da se pripravimo na naslednji epidemični val, pa pravi vodja posvetovalne skupine za cepljenje Bojana Beović. Ne gre za "nobeno strašenje", pač pa za to, da je bolj kužna delta različica novega koronavirusa v bližini. Najslabše od vsega bi bilo po njenih besedah, "da bi si pred prihodom nove variante zatiskali oči".
Beovićeva ocenjuje, da smo se v epidemiji vendarle nekaj naučili in da lahko novi val pričakamo bolje pripravljeni, in sicer s cepljenjem proti covidu-19 z obema odmerkoma ter ob zbiranju s pogojem PCT.
Zakaj imajo tudi države z višjo precepljenostjo težave z delta različico virusa, je Beovićeva odgovorila, da cepiva pred novo različico ne ščitijo v enaki meri kot pred primarno in alfa različico. Hkrati tudi prebivalstvo v teh državah še ni dovolj precepljeno, da bi se lahko širjenje ustavilo, je pojasnila.
Beovićeva je komentirala tudi izsledke novih raziskav, ki nakazujejo, da bo ob mešanju cepiv možno povečati imunski odgovor. Dejala je, da sicer še vedno ne vedo, kaj to pomeni za preprečevanje okužb. Zaenkrat tudi Evropska agencija za zdravila (Ema) svojega navodila glede tega ni spremenila.
Infektologinja Tatjana Lejko Zupanc pa opozarja na "sivo področje mladih zdravih zdravstvenih delavcev, ki nimajo občutka, da so ogroženi, ki cepljenja ne smatrajo kot svojo dolžnost do sočloveka in ki ne razumejo povsem tega, da si lahko popolnoma zdrav in širiš okužbo."
Obe zdravnici sta izjavo dali ob robu podelitve priznanj za izjemne strokovne in znanstvene dosežke UKC Ljubljana,
