Na navadnih oddelkih sta tako zaradi covida-19 hospitalizirana dva bolnika več kot dan prej, na intenzivnih oddelkih pa zaradi covida-19 zdravijo pet bolnikov manj kot prejšnji dan.
Skupno število hospitaliziranih s potrjeno okužbo je 860 oz. 30 manj kot dan prej. Od teh jih je na navadnih oddelkih 341 s covidom-19, na intenzivnih pa devet s covidom-19. Po podatkih vlade je v četrtek umrlo 22 bolnikov s potrjeno koronavirusno okužbo.
V četrtek so zabeležili 771 okužb z novim koronavirusom manj kot v sredo.
Število aktivnih primerov okužb se je v četrtek v primerjavi z dnem prej znižalo za 7966.
Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov trenutno znaša 5046, kar je 535 manj kot dan prej, število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev pa znaša 4567 oz. 377 manj kot dan prej.
Po podatkih vlade je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 1.263.356 ljudi, kar predstavlja 60 odstotkov populacije. Z vsemi odmerki je cepljenih 1.217.146, kar je 58 odstotkov prebivalstva.
Med starejšimi od 18 let je s prvim odmerkom cepljenih 70 odstotkov prebivalstva, z vsemi odmerki pa 68 odstotkov. S prvim odmerkom je cepljenih 80 odstotkov starejših od 50 let, z vsemi pa 78 odstotkov.
Poživitveni odmerek je po aktualnih podatkih vlade prejelo 621.518 ljudi.
Vlada še brez odločitve o rahljanju epidemičnih ukrepov
Vlada kljub nekaterim neuradnim napovedim včeraj ni sprejela odločitve glede rahljanja epidemičnih ukrepov. Pričakovati je bilo, da bo odločitev sprejela na včerajšnji večerni dopisni seji. Po neuradnih informacijah STA je bila seja sicer sklicana, a vlada na njej ni razpravljala o epidemičnih ukrepih.
Po poročanju N1 se je zapletlo zaradi zahtev gospodarskega ministra Zdravka Počivalška, ki si želi širšega rahljanja ukrepov, kot so ga v torek na posvetu na Brdu pri Kranju predlagali predstavniki zdravstva.
Počivalšek je v sredo v izjavi za medije namreč napovedal, da bo vladi predlagal podaljšanje obratovalnega časa gostinskih lokalov, ki lahko trenutno obratujejo do največ 22. ure, na polnoč. Prav tako bo predlagal ponovno odprtje nočnih klubov in diskotek ob upoštevanju pogoja preboleli, cepljeni, testirani (PCT) in ob opravljenem hitrem antigenskem testu na koronavirus, ki bi moral biti opravljen pred največ 12 urami.
Udeleženci posveta pa so vladi predlagali ukinitev pogoja PCT v bankah, poštah, upravnih enotah in trgovinah.
V gostinstvu so predstavniki zdravstva po besedah vodje strokovne skupine za covid-19 Mateje Logar predlagali ukinitev pogoja PCT na zunanjih površinah gostinskih lokalov, ob ohranitvi omejitve števila gostov na terasah oz. vrtovih. Ukinjanja pogoja PCT v notranjosti lokalov za zdaj ne predlagajo.
Študija kaže na majhno korist cepljenja s četrtim odmerkom pri omikronu
Študija iz Izraela kaže na precej majhno dodatno korist četrtega odmerka cepiva proti covidu-19 pri zaščiti pred okužbami z bolj nalezljivo koronavirusno različico omikron, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Zdravstvenim delavcem, ki so sodelovali v študiji, je četrti odmerek mRNA cepiva povrnil raven protiteles na tisto po tretjem cepljenju, vendar so bile okužbe pogoste, ugotavljajo v študiji, ki je zunanji strokovnjaki še niso pregledali.
Zdravstveni delavci, ki so se okužili, so imeli večinoma blage simptome, vendar je imela večina relativno visoko virusno obremenitev in so bili potencialno kužni.
Na splošno podatki kažejo, da četrti odmerek ne poveča imunosti, ampak jo povrne na prejšnjo najvišjo raven.
Starejši ljudje in druge ranljive skupine bi najverjetneje imeli koristi od četrtega odmerka
Zaradi nizke učinkovitosti pri preprečevanju blagih ali asimptomatskih okužb z omikronom in nalezljivega potenciala primerov okužb je po mnenju avtorjev povečana nujnost razvoja cepiva naslednje generacije.
Nemški minister za zdravje Karl Lauterbach je na Twitterju že ocenil, da ti podatki govorijo proti četrtemu odmerku cepiva za vse. Imunolog Carsten Watzl pa se je odzval z besedami, da je s trenutnim cepivom malo koristi. Menil pa je, da ni nujno, da je rezultate mogoče prenesti na starejše od 70 let.
Po mnenju avtorjev študije bi sicer starejši ljudje in druge ranljive skupine najverjetneje imeli koristi od četrtega odmerka zaradi domnevnega učinka proti resnim bolezenskim znakom in smrti.
V študiji je bila skupina okoli 150 zdravstvenih delavcev cepljena s četrtim odmerkom cepiva Pfizer/BioNTech skupina okoli 120 oseb pa Moderne. Rezultate so primerjali s kontrolno skupino oseb, ki so bile cepljene s tremi odmerki. Interval med tretjim in četrtim odmerkom je bil štiri mesece.
Učinkovitost četrtega odmerka v smislu zaščite pred okužbo z omikronom so raziskovalci navedli kot 11 (Moderna) do 30 odstotkov (Pfizer/BioNTech) v primerjavi z ljudmi, ki so prejeli tri odmerke cepiva proti covidu-19, še poroča dpa, ki drugih podrobnosti o študiji ne navaja.
Kot je po posvetu pojasnil Mario Fafangel z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so epidemiologi predlagali ukinitev karanten ob tveganih stikih z okuženimi s koronavirusom. Prav tako predlagajo zaustavitev epidemiološkega iskanja in obveščanja tveganih stikov okuženih.
Minister za zdravje Janez Poklukar je po posvetu napovedal, da bi se lahko odrejanje karanten predvidoma končalo v petek. Ker vlada na včerajšnji seji o tem ni odločala, se njegova napoved ne bo uresničila. Tako še ni povsem jasno, kdaj bo vlada odločala o rahljanju ukrepov in kdaj bodo spremembe stopile v veljavo.
Vlada bo o sproščanju trenutno veljavnih protikoronskih ukrepov odločala danes na popoldanski seji, sklicani ob 16. uri, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje. Po koncu seje je predvidena tudi novinarska konferenca.
