
V Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Maribor je zgodovinar in novinar Stanislav Kocutar vodil okroglo mizo o dr. Janezu Drnovšku, ki je na današnji dan pred tridesetimi leti kot obstranec postal prvi neposredno izvoljeni član predsedstva tedanje Jugoslavije iz Slovenije. Okrogla miza je sicer imela naslov, da je šlo za "prve demokratične volitve", a je že Kocutar v uvodu naslov revidiral, ko je dejal, da je pravzaprav šlo za prvi približek "svobodnih in demokratičnih volitev" v SFRJ.
Vodja okrogle mize je v uvodu dejal, da se je "2. aprila 1989 zgodilo eno večjih presenečenj v novejši slovenski zgodovini, saj je še ne 39-letni dokaj neznani ekonomist Janez Drnovšek premagal absolutnega favorita teh volitev Marka Bulca". Kajti kar 78 odstotkov tedanjih temeljnih kandidacijskih konferenc je podpiralo izkušenega partijca Bulca, Drnovšek, ki ga je za volitve evidentirala zagorska mladinska organizacija ZSMS, pa je imel le 48 odstotkov podpore. Skupno je bilo evidentiranih v tedanjem delegatskem sistemu več kot 70 kandidatov. Na koncu je za predsednika predsedstva SFRJ 15. maja prisegel Drnovšek, ki so ga Slovenci po kampanji s plakati in TV-soočenji med kandidatoma tajno izvolili s 56 odstotki glasov.



Trgovine z orožjem kot da ni bilo
Rudi Moge je na okrogli mizi povedal, da se je vrh slovenske politike - Kučan, Drnovšek, Rigelnik, Rupel, Bavčar in Janša - dogovoril, da trgovine z orožjem, ki jo je preiskovala Mogetova parlamentarna komisija, za javnost in državo "nikoli ni bilo". "Drugega poročila zato državni zbor ni nikoli obravnaval in postal je tako imenovani non paper. Za zgodovino je tu. Leta 2000 mi je Drnovšek dejal, da nima smisla razkrivati starih zgodb. Moramo namreč iti v EU. Jaz sem vseeno skušal iti do konca. In zavoljo tega prav gotovo v nobeni drugi stranki ne bi več mogel kandidirati na volitvah. No, pri LDS pa sem lahko. Drnovšek je bil svobodomiseln in tak, da nikoli ni želel škodovati ljudem."

