Vrhunec mrka bo, gledano iz Ljubljane, ob 12.12, gledano iz Maribora pa ob 12.14. Pri opazovanju mrka je potrebna previdnost. Naslednji popolni Sončev mrk bo pri nas viden šele leta 2081.
Sončev mrk je astronomski pojav, ki nastopi takrat, ko se Luna znajde točno na sredi med Soncem in Zemljo. Takšne pojave lahko spremljamo samo takrat, ko je Luna v fazi mlaja, vendar to ni edini pogoj za nastop delnega ali popolnega Sončevega mrka, je pojasnil predsednik Astronomskega društva Orion Igor Žiberna, ki je tudi profesor na mariborski filozofski fakulteti.
Poleg tega, da je Luna v času mlaja, mora biti hkrati tudi v ravnini Zemljine orbite okoli Sonca ali pa zelo zelo blizu te ravnine. Takrat je izpolnjen pogoj za nastop mrka.
K temu, da mrki niso ravno pogosti, namreč prispeva dejstvo, da Lunina orbita okoli Zemlje ni čisto identična z ravnino Zemljine orbite okoli Sonca. Lunina orbita oziroma ravnina Lunine orbite je namreč glede na Zemljino orbito okoli Sonca nagnjena za kot dobrih pet stopinj, je pojasnil Žiberna.
Sončev mrk se bo to soboto, gledano iz Maribora, začel ob 11.40, ko bo Luna počasi začela prekrivati zgornji rob Sonca. Vrhunec mrka bo nastopil ob 12.14. Takrat bo dosežena najvišja magnituda mrka - to je stopnja prekritosti Sončevega premera - in Luna bo takrat prekrila 11,3 odstotka Sončevega premera oz. slabih pet odstotkov Sončeve površine. Konec mrka bo, gledano iz Maribora, ob 12.48.
V krajih zahodno od Maribora bo magnituda mrka še višja, proti vzhodu pa nižja. Sonce se bo sicer v času mrka nahajalo na južni strani neba in v bližini zgornje kulminacije.
Tokratni delni Sončev mrk bo viden v večjem delu Evrope, razen na jugovzhodu Evrope. Mrk bodo lahko opazovali tudi na severnem Atlantskem oceanu, severozahodu Afrike in na severovzhodu Severne Amerike. Najlepše pa bo viden na severovzhodu Kanade, kjer bo v okolici naselja Akulivik tudi največja magnituda mrka, to je 93 odstotkov. Sonce bo v času mrka pri njih šele vzhajalo, je na spletni strani Astronomskega društva Orion zapisal Žiberna.
Običajno 14 dni pred ali po Sončevem mrku nastopi tudi Lunin mrk. Par marčevskega delnega Sončevega mrka je bil popolni Lunin mrk, ki je nastopil 14. marca letos in je bil najlepše viden na območju vzhodnega Tihega oceana, Severne Amerike in večjem delu Južne Amerike.
V prihodnjih letih še nekaj Sončevih mrkov
Kot je v omenjenem zapisu še nanizal Žiberna, bomo v naslednjih letih v Sloveniji lahko opazovali še nekaj delnih Sončevih mrkov. Prvega naslednjega že prihodnje leto 12. avgusta, a ker bo Sonce v času delnega mrka takrat pri nas zahajalo, bo opazovanje zelo okrnjeno.
Nekoliko večjo magnitudo, in sicer 62 odstotkov, bo imel delni Sončev mrk 2. avgusta 2027, 1. junija 2030 bo delni Sončev mrk imel magnitudo 77 odstotkov, 20. marca 2034 pa 21 odstotkov. "Na naslednji popolni Sončev mrk, viden iz Slovenije, bodo naši potomci morali čakati vse do 3. septembra 2081," je dodal Žiberna.
Ob tem pa je poudaril, da moramo pri opazovanju Sončevega mrka obvezno upoštevati vsa varnostna opozorila, saj lahko sicer opazovanje Sonca s prostim očesom pusti nepopravljive poškodbe.
Kako ga je varno opazovati?
Sonce je varno opazovati le skozi za to pripravljene solarne filtre ali skozi varilsko steklo z optično gostoto 12 ali več. "Razne druge rešitve filtrov, kot so sajasto steklo, več zaporednih leč sončnih očal, klasični fotografski filmi in podobno, ne nudijo varnega načina opazovanja," je opozoril.
V Astronomskem društvu Orion bodo v soboto v primeru jasnega vremena organizirali javno opazovanje delnega Sončevega mrka. Potekalo bo v severnem delu zgornjega platoja parkirišča v nakupovalnem središču Europark.
Opazovanje bodo začeli ob 11.30, ob tem pa bo društvo ponudilo tudi strokovno razlago. Obiskovalci bodo lahko društvene teleskope uporabili tudi za fotografiranje mrka s pametnimi telefoni. Udeležba na opazovanju je brezplačna in primerna za najširši krog zainteresiranih, je društvo med drugim navedlo v spletni objavi.
Za soboto sicer vremenska napoved ni najbolj obetavna, kaže na oblačno in deževno vreme.
