V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije upajo, da bodo zaposleni v domovih za starejše dodani med izjeme, pri katerih država krije stroške hitrih testov. Nasprotujejo temu, da se s temi stroški "dodatno obremenjuje domove, kajti posledično se to prevali na oskrbnine, ki pa jih plačujejo stanovalci in njihovi svojci". To pa za njih ni sprejemljivo.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije na podlagi uredbe sklepajo, da med izjemami, katerim bo država po 23. avgustu krila stroške hitrega testiranja, ni zaposlenih v socialnovarstvenih zavodih. To pomeni, da bo država krila stroške hitrih testov - ti se bodo morali opravljati vsakih 48 ur - le za stanovalce, ne pa tudi za zaposlene. "Naše stališče je, da mora stroške hitrega testiranja nujno kriti proračun, še posebej, če so testiranja obvezna, ne pa da se z njimi dodatno obremenjuje domove, kajti posledično se to prevali na oskrbnine, ki pa jih plačujejo stanovalci in njihovi svojci," so opozorili. Testiranje s hitrimi testi na 48 ur in s PCR na 72 ur bo sicer obvezno za tiste, ki niso cepljeni proti covidu-19 oziroma te bolezni niso preboleli.
Na vprašanje, koliko je cepljenih zaposlenih v domovih za starejše, so odgovorili, da povsem ažurnih podatkov o tem nimajo. Po podatkih iz ankete, ki so jo izvedli sredi junija, se je v povprečju cepila malo več kot polovica zaposlenih. Dejanska stopnja zaščite pa je večja, saj je covid-19 prebolelo več kot 40 odstotkov delavcev v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle. "Del zaposlenih je tako še vedno znotraj devetmesečnega obdobja, ko so zaščiteni in lahko cepljenje še odložijo. Prav tako so od izvedbe ankete nekateri domovi že organizirali ponovna skupinska cepljenja ali pa te načrtujejo," so še pojasnili.
V skupnosti kot tudi v domovih za starejše sicer doslej še niso prejeli še nobenih uradnih pojasnil glede uredbe o testiranju in kritju stroškov za to. Država namreč od 23. avgusta ne bo več krila presejalnega testiranja s hitrimi antigenskimi testi na okužbo z novim koronavirusom. Tistim, ki se bodo morali testirali za potrebe opravljanja svojega dela, bo glede na zakon o varnosti in zdravju pri delu stroške testa kril delodajalec. Zakon o varnosti in zdravju pri delu sicer določa, da zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu delavcu ne sme povzročiti finančnih obveznosti, prav tako zdravstvene posledice opravljanja dela ne smejo prizadeti delavčeve plače ter posegati v njegov z delom pridobljeni materialni in socialni položaj.
Cena hitrega antigenskega testa bo predvidoma 12 evrov, od 23. avgusta pa dokazilo o negativnem rezultatu testa na novi koronavirus s testom PCR ne bo smelo biti starejše od 72 ur od odvzema brisa, dokazilo s hitrim testom pa ne starejše od 48 ur od odvzema brisa. Tudi v šolstvu in občine opozarjajo, da o tem uradno še niso bili obveščeni, ne vedo niti, od kje vzeti sredstva.
