Stanovalci Doma starejših Šentjur, ki so nameščeni v beli coni, bodo lahko sprejemali obiske, bodo pa morali upoštevati ustrezne varnostne ukrepe. Starejši namreč močno pogrešajo druženje, je na popoldanski tiskovni konferenci vlade prek zooma povedala direktorica doma Vesna Vodišek Razboršek.
Prvo okužbo so v domu zabeležili 23. oktobra, ko so iz bolnišnice odpustili starejše, za katere se je pozneje izkazalo, da so okuženi. Ker v domu še niso imeli vzpostavljene rdeče cone, so se okuženi do vzpostavitve rdeče cone vrnili v bolnišnico. Trenutno imajo 23 starejših, ki so okuženi. Nastanjeni so v rdeči coni, ki je organizirana v domu, in se dobro počutijo, je povedala Vodišek Razborškova. Ozdravelo je sedem stanovalcev. Tri osebe so bile hospitalizirane. Dva starostnika pa sta umrla.
Opisala je tudi, da je v njihovem domu za starejše bivanje organizirano v manjše gospodinjske enote, ki v domu nadomeščajo družinsko okolje. Ob sumu na okužbo pa takšno gospodinjsko enoto v celoti preselijo v sivo cono. Večje tveganje predstavljajo nekateri arhitekturni elementi, kot so skupne kopalnice ali večposteljne sobe.
Stanujoči v domu pogrešajo predvsem stike. Kot je pojasnila direktorica, so obiske izvajali pri starejših, pri katerih je prišlo do poslabšanja, in pri starejših v paliativni oskrbi. Odločili pa so tudi, da bodo lahko obiske pod ustreznimi varnostnimi ukrepi sprejemali starejši, ki so nameščeni v beli coni.
Med zaposlenimi imajo 11 okuženih, kar predstavlja okoli 10 odstotkov zaposlenih. Po besedah direktorice okužbo dobro prebolevajo, okužili pa so se v domačem okolju. Zaradi bolniških odsotnosti ali rizičnih stikov na delovnem mestu trenutno manjka okoli 22 odstotkov zaposlenih. Minuli teden so začeli tudi s preventivnim testiranjem vseh zaposlenih, do zdaj so odkrili eno okužbo brez vidnih znakov pri sodelavki v socialni oskrbi. "S tem smo gotovo preprečili nadaljnjo širjenje okužb," je povedala. Razmere pa so pokazale tudi kadrovsko podhranjenost. Z dodatnimi sredstvi iz dodatnih proračunskih sredstev so zaposlili tri delavce in tri študente. A potrebe po dodatnem kadru ostajajo. Izvedli so 20 razpisov, a so z njimi le polovično uspešni. V domu primanjkujejo predvsem bolničarji in medicinske sestre.
Starejšo populacijo, ki morda ne živi v domovih za starejše, pa je nagovorila psihologinja Andreja Poljanec. Po njenih besedah se včasih celo sprašujemo, čigava odgovornost je njihovo počutje. "Veliko govorimo, kako poskrbeti za starostnike v domovih za starejše, ki so posebej ranljiva skupina. A je med nami starostnikov mnogo več. Kdo bo poskrbel zanje, država, strokovnjaki, bližnji." Opozorila je na dve skupini starostnikov. Najprej je izpostavila tiste, ki so že v otroštvu in mladostništvu doživeli veliko trpljenja in se že brez dodatnih stresnih obdobij v odnosih le delno znajdejo. To je obremenjujoče za obe strani, vendar pri tem lahko pogosteje bolj računamo na čustveno zrelost srednje generacije, je pojasnila.
Tistim starostnikom, ki imajo pozitivno držo, znajo poskrbeti zase ter pomagajo tudi mlajšim generacijam, pa po besedah psihologinje včasih pozabimo biti hvaležni. Pozvala je, da si to, da so drug drugemu dragoceni, povedo.
