
Na nedeljski seji je vlada določila besedilo predloga zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covida 19 in ga pošilja v državni zbor.
Podaljšanje nadomestila za čakanje na delo in karanteno
S predlogom zakona se spreminjajo in dopolnjujejo začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic epidemije na področju dela, delovnih razmerij, štipendij in socialnega varstva, so iz vlade sporočili tik pred polnočjo. Poglavitne rešitve se nanašajo na podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, zajeti so tudi ukrepi s področja institucionalnega varstva po zakonu o socialnem varstvu ter mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi.
{twitter}https://twitter.com/vladaRS/status/1277361627323609088{/twitter}
S predlogom zakona se podaljšuje trajanje ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu do 31. julija 2020. Vlada lahko ukrep pred njegovih iztekom s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje enega meseca, vendar ne dlje kot do 30. septembra 2020.
Namen predloga zakona je tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca, ko se ta ne more izogniti odsotnosti delavca, ki dela ne more opravljati in mu ni možno odrediti dela na domu, mu pa mora delodajalec na podlagi delovnopravne zakonodaje zagotoviti nadomestilo plače za čas odsotnosti. Predlog zakona delodajalcem omogoča uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere, delavci pa bodo upravičeni do nadomestila plače, pri čemer bo višina nadomestila odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.
Delavec, ki mu je bila odrejena karantena ob prehodu meje in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga. Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene. Delodajalec bo lahko pravico do povračila izplačanih nadomestil plače uveljavljal največ za obdobje, določeno z odločbo ministra za zdravje. V primeru odrejene karantene izplačano nadomestilo plače v celoti bremeni Republiko Slovenijo. Upravičenost do povračila nadomestil plače zaradi odrejene karantene traja najdlje do 30. septembra 2020.
Mobilna aplikacija ne sme identificirati uporabnika
Vzpostavi in zagotavlja se delovanje mobilne aplikacije, katere glavni cilj je varovanje zdravja in življenja ljudi, piše v sporočilu za javnost iz vlade. Namen aplikacije je obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2 in osebami, ki jim je bila odrejena karantena. Namestitev in uporaba mobilne aplikacije je prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je oseba potrjeno pozitivna na virus oziroma ji je bila odrejena karantena. Namen mobilne aplikacije je obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da obstaja nevarnost za okužbo z virusom SARS-CoV-2 zaradi dejstva, da so bili v bližini drugega uporabnika te mobilne aplikacije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2 oziroma mu je bila odrejena karantena; ozaveščanje uporabnikov mobilne aplikacije o simptomih virusa SARS-CoV-2 in ukrepih za boj proti širjenju nalezljive bolezni COVID-19; priporočanje uporabnikom, da v primeru očitnih simptomov takoj vzpostavijo telefonski stik z izbranim osebnim zdravnikom ali službo nujne medicinske pomoči.
Aplikacija je zasnovana tako, da anonimno beleži podatke o upoštevnih stikih med uporabniki mobilne aplikacije, v primeru pozitivnega testa na virus SARS-CoV-2 oziroma odreditve karantene pa tudi obveščanje uporabnikov o takšnih stikih z drugimi uporabniki mobilne aplikacije. Mobilna aplikacija pa ne sme omogočati identifikacije uporabnika, zbiranja podatkov o njegovi lokaciji in njegovih drugih osebnih podatkov. Dodatno anonimnost, piše v sporočilu s seje vlade, zagotavlja tudi rešitev, ki predvideva, da se uporabniku ob namestitvi dodeli naključna identifikacijska koda.
Minister za zdravje bo določil podrobnosti
Minister, pristojen za zdravje, bo na podlagi strokovnih izhodišč Nacionalnega inštituta za javno zdravje predpisal oddaljenost in trajanje stikov med uporabniki, ki jih bo aplikacija beležila.
Tako je uradni vladni govorec Jelko Kacin tvitnil takoj po polnoči.
{twitter}https://twitter.com/GovorecCOVID19/status/1277363330215280643{/twitter}