Prvaki strank, povezanih v KUL, Marjan Šarec (LMŠ), Tanja Fajon (SD), Luka Mesec (Levica) in Alenka Bratušek (SAB), so danes na pogovoru o rešitvah za boljšo Slovenijo predstavili svoje poglede in rešitve na posamezne probleme, ki pestijo državo in izzive za v prihodnje.
Zaupanje v demokracijo želijo med drugim povrniti s tem, da bi izpolnili dolgoletne obljube in ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, razveljavili bi vse zanje sporne ukrepe, sprejete v tem mandatu, tudi tiste, zapisane v interventnih protikoronskih zakonih, in jih uredili z enim krovnim zakonom.
Napovedujejo še, da bodo odločno posegli v korupcijo in povrnili neodvisnost medijev in novinarske avtonomije. Za vse odločilne korake v državi pa bi po njihovem mnenju morali preverjati voljo ljudi na posvetovalnih referendumih in se izidov držati.
Bratuškova izpostavila, da je treba poskrbeti tudi za dolgotrajno oskrbo
Pri zdravstvu so poleg ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja kot rešitve izpostavili, da se vsi zavzemajo za učinkovito javno zdravstvo. Kot so dodali, bi morali 130.000 ljudem, ki so ostali brez osebnega zdravnika, tega morali zagotoviti, hkrati pa vsem v največ 30 dneh zagotoviti možnost pregleda pri specialistu.
Poudarili so, da je treba t. i. "sistem dvoživk" v zdravstvu rešiti, prav tako skrajšati nedopustne čakalne dobe. "Potrebujemo avtocesto do javnega zdravstva," je povedala Fajonova. Bratuškova pa je izpostavila, da je treba poskrbeti tudi za dolgotrajno oskrbo.
Luka Mesec je predlagal ustanovitev javne agencije za nabave, ki se bo orientirala po referenčnih cenah drugih držav. Marjan Šarec pa je izpostavil digitalizacijo tudi v zdravstvu, prevetritev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in dodal, da bomo razsežnosti krize zdravstvenega sistema videli šele po epidemiji, saj smo se zadnji dve leti obnašali, kot da druge bolezni kot covid-19 ne obstajajo.
Pri odzivu na draginjo je Mesec izpostavil, da mora biti slednji sistematičen in ne v obliki bonbonier, kot se ga loteva aktualna vlada. Glede cen nepremičnin so izpostavili, da je treba vzpostaviti politiko javnih stanovanj, ki bo cene stanovanj in najemnin do leta 2030 prepolovila. Vztrajali bodo z izgradnjo javnih neprofitnih stanovanj, razmisliti bo treba o uvedbi nepremičninskega davka.
Šarec pričakuje "kri, znoj in solze"
Šarec je ob tem spomnil na zakon o poroštvu države za mlade pri nakupu prve nepremičnine, ki ga je njegova vlada tik pred odstopom vložila v zakonodajni postopek. "Mladi ne morejo razumeti, da ne morejo dobiti kredita, za katerega bi plačevali 500 evrov mesečno, za najemnino pa lahko plačajo 600 evrov," je poudarila Bratuškova.
Javne finance, kjer je po njihovih ocenah vlada skopala deset milijardno luknjo, bi reševali s prevetritvijo fiskalnih pravil in uveljavili vzdržna pravila. Hkrati bi morali vzpostaviti boljše upravljanje z državnim premoženjem. Treba se bo soočiti z inflacijo in plačami v javnem sektorju. Izpostavili so, da bodo spodbujali močno gospodarstvo, saj lahko le na ta način poskrbijo za socialno državo. "Potrebno je zgraditi socialno državo in uveljaviti tako fiskalno pravilo, da bo standard vsako leto boljši," je dejal Luka Mesec.
Dotaknili so se tudi znanosti in raziskav, ki so po mnenju KUL pogoj za napredek. Po besedah Šarca je cilj znanosti vsako leto nameniti dodatnih 100 milijonov evrov in ustanovitev ministrstva, ki bo pokrivalo visoko šolstvo, razvoj in digitalizacijo. "Nikoli več ne smemo dovoliti, da bodo šole zaprte, to je najbolj varen prostor za otroke," je ob tem izpostavila Fajonova in hkrati predlagale brezplačne šolske malice, šolske pripomočke in vrtce. Bratuškova je izpostavila, da morajo imeti vsi dostop do znanja, znanje, ki ga razvijejo inštituti in znanstvene ustanove, pa se bomo morali naučiti bolje implementirati v prakso. Mesec je dejal, da bomo morali izobražene kadre v Sloveniji tudi zadržati.
Sicer so se prvaki KUL zavzeli tudi za digitalno preobrazbo in uvedbo zelenih politik, pri čemer bodo morala po njihovih besedah pomagati tudi podjetja. Zavzeli pa so se tudi za to, da Slovenija na račun zelene energije ostane energetsko neodvisna država.
Do volitev, ki bodo 24. aprila, Šarec pričakuje "kri, znoj in solze," po volitvah pa jih, kot so vsi izpostavili, čaka trdo delo.
