V epidemiji je prišla prav pomoč upokojencev

Vlada je konec januarja sprejela zakon o interventnih ukrepih za podporo trgu dela, s katerim zaradi številnih bolniških odsotnosti in karanten omogoča povečan obseg občasnega in začasnega dela upokojencev, kar pa obravnava zakon o urejanju trga dela. Upokojenci lahko po novem v koledarskem mesecu opravijo največ 90 ur začasnega ali občasnega dela (prej 60) oziroma tudi do 120 ur (prej 90) v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu. Ob tem seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu ne bo smel preseči 1080 ur (prej 720). Ta ukrep bo veljal do konca tega leta.

Sindikati se niso strinjali s spremembo

V Sindikatu upokojencev Slovenije so temu predlogu nasprotovali, ker je ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti predlog zakona poslalo v državni zbor brez dogovora med socialnimi partnerji. A ni to edini razlog, pravi predsednica sindikata Francka Ćetković, ki je tudi začudena nad dejstvom, da so z vladnimi ukrepi upokojencem v prvem valu epidemije omejevali izhode in določili posebne ure, kdaj smejo v trgovino, zdaj pa računajo nanje, da bodo delali tam, kjer primanjkuje zaposlenih zaradi bolniških odsotnosti in karanten.

Nova zgornja meja števila ur, ki jih lahko opravi upokojenec z občasnimi in občasnimi deli, namreč predstavlja že polovico letnega fonda delovnih ur redno zaposlenega. Ukrep tudi ne odpravlja sistemskih težav, ki se pri začasnem in občasnem delu upokojencev pojavljajo v praksi. "Precej bolje bi bilo, če bi težave v posameznih dejavnostih, ki so posledica odsotnosti zaradi covida-19, reševali na način, da bi ohranili obstoječo število ur začasnega in občasnega dela na letni ravni, začasno pa bi odpravili mesečno omejitev 60 ur. Seveda v primerih, ko je pomanjkanje delovne sile izključno posledica odsotnosti z dela zaradi covida-19. Tako bi lahko upokojenec v enem mesecu delal več, vendar ne več kot predvideva obstoječa trimesečna omejitev. Dejstvo namreč je, da odsotnost posameznika z dela zaradi covida-19 praviloma traja krajši čas, manj kot mesec dni. Predlagan način po našem mnenju v celoti omogoča fleksibilno in učinkovito nadomeščanje vseh odsotnih delavcev zaradi covida-19, ob hkratni preprečitvi morebitnega negativnega vpliva na zaposlovanje. Takšen način povečevanja fonda ur dela upokojencev bi tudi bolje zagotovil izvajanje tega ukrepa v skladu z njegovim deklariranim namenom, torej zgolj takrat, ko je to potrebno zaradi nenadne odsotnosti večjega števila delavcev, in ne na vse dejanske razloge za pomanjkanje delavcev. S postavitvijo pogojev za koriščenje tega ukrepa bi se tudi preprečile morebitne zlorabe, ki se lahko zgodijo v praksi in bi pomenile socialni dumping. Ne gre namreč prezreti, da ministrstvo s predlogom zakona posredno znižuje minimalno urno postavko občasnega in začasnega dela upokojencev. Z večanjem števila dovoljenih ur začasnega in občasnega dela upokojencev, ob hkratni ohranitvi nekaterih drugih omejitev, ki se nanašajo na upokojenca, se višina urne postavke namreč zniža," ocenjujejo v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. Hkrati tudi predlagajo, da se minimalna urna postavka občasnega in začasnega dela zviša na 6,17 evra.

Za uro dela z marcem 5,77 evra

Minister namreč vsako leto določi znesek urne postavke, ki velja od 1. marca do konca februarja prihodnjega leta. Znesek je odvisen od višine minimalne plače. Ker se je ta letos že zvišala, bo višja tudi urna postavka za občasno delo upokojencev. Kot pravijo na ministrstvu, se bo zvišala s sedanjih 5,5 evra na 5,77 evra. Ob tem poudarjajo, da se z zakonom določi le minimalna urna postavka za občasno delo upokojencev, seveda pa delodajalci pri plačilu navzgor niso omejeni, torej lahko upokojencem plačajo tudi več za uro dela. In še, če bi hoteli ugoditi zahtevi sindikatov, bi bilo treba spremeniti zakon o delovnih razmerjih.

In koliko upokojencev opravlja občasna in začasna dela? Po podatkih Finančne uprave RS so jih lani našteli slabih deset tisoč, natančneje 9946, kar je zanemarljivo majhen delež slovenskih upokojencev. V povprečju so letno zaslužili 2284 evrov oziroma vsi skupaj 22,7 milijona evrov. Posameznik bi v preteklem letu sicer po zakonu lahko zaslužil največ 8235 evrov. Statistika tudi kaže, da se število upokojencev, ki od leta 2017 lahko ob prejemanju pokojnine opravljajo tudi občasna in začasna dela, bistveno ne spreminja. Najmanj jih je delalo prvo leto, 8103. Podatkov o tem, kje delajo, ni.

"V McDonald'su verjamemo, da sta energija mladih in izkušnje ter toplina starejših zmagovalna kombinacija, ki lahko ustvari pravo družinsko vzdušje tako v kolektivu kot v restavraciji, zato razmeroma mlado ekipo zaposlenih dopolnjujejo tudi upokojenci. Kot vidimo iz lastne prakse, si številni upokojenci še vedno želijo delovnih izzivov, občutka koristnosti in druženja, seveda pa jim pride prav tudi dodaten zaslužek," pravi Vanda Magdič Gorenčič iz podjetja Alpe-Panon in dodaja: "V restavracijah, ki so bolj družinsko orientirane, upokojenci skrbijo za urejenost jedilnice, odnesejo kak pozabljen pladenj, obrišejo mizo in seveda rečejo kakšno besedo z našimi gosti. Z upokojenci podpišemo pogodbo, na podlagi katere lahko delajo največ toliko ur na mesec, kot določa zakon, urnik pa prilagodimo njihovi razpoložljivosti in našim potrebam. Trenutno je pri nas zaposlenih 27 upokojencev, večina jih je z nami že več let in so z delom zelo zadovoljni."

Upokojenih prodajalcev ni treba uvajati v delo

Tudi v Mercatorju lahko delajo upokojenci. Zato v tem trgovskem podjetju podpirajo spremembe in dopolnitev zakona, ki je povečal možnost dela upokojencev. Pravijo, da je to še posebno pomembno v času epidemije covida-19, saj je odsotnih kar nekaj zaposlenih, vsak prodajalec pa je, posebno pri delu s kupci, pomemben. Tudi mnogi upokojenci, bivši Mercatorjevi zaposleni, so zainteresirani za delo. Ti so še posebno dobrodošli tudi v času letnih dopustov, saj ne potrebujejo uvajanja in so takoj polno operativni.

Tudi v domovih za starejše so med epidemijo bili veseli upokojenih strežnic in medicinskih sester. "Problem je ta, da so le redki, ki po upokojitvi še zmorejo tudi fizično zahtevno delo," je povedala direktorica Doma starejših občanov Tezno Jasna Cajnko. A nekateri so bili pripravljeni vskočiti. Na srečo jih do zdaj niso potrebovali, v bolniškem staležu so zdaj le tri zaposlene od sicer 124. O pomoči upokojenih zdravnikov in učiteljev so razmišljali tudi v zdravstvenih domovih in šolah.