Vročina je popustila in spet se lahko obnašamo, kot da se nič ni zgodilo. Resnici na ljubo so temperature še vedno nadpovprečne, vsaj povprečne dnevne, še posebej na Primorskem, kjer je še vroče. Namesto 36 ali 37 je bilo "samo" 33 stopinj.
Neverjetno, kako hitro pozabimo nekaj, kar nam povzroča težave. Ko mine, občutimo olajšanje in spet je vse po starem. A trenutna temperaturna osvežitev ali ohladitev, če hočete, je, kot kaže, res le kratkotrajna. Uživajte, dokler traja! Kajti projekcije niso lepe. Po torku bo namreč vročina hitro spet pritisnila. Zna biti celo hujša, kot je bila pred dnevi. In bo trajala. Izračuni kažejo na neverjetno tople, da ne rečem vroče zračne mase nad nami. Na 1500 metrih naj bi bilo v prosti atmosferi več kot 20 stopinj. To je temperatura zračne mase, ki ni odvisna od dnevnega segrevanja od tal. Če k temu prištejemo še dnevno segrevanje, lahko nižinam prištejemo kakih 15 stopinj ali celo več.
Koliko se zrak lahko segreje, je odvisno od reliefa, lastnosti tal, rastlinske odeje in podobno. V mestih se betonirana in asfaltirana tla dobesedno razžarijo in potem sproščajo akumulirano toploto tudi ponoči. Ne samo pozimi zaradi ogrevanja, mestni toplotni otoki so tudi poleti. Nič kaj prijetni za ljudi, za šibkejše celo nevarni. Če so tla suha, se bolj segrejejo, kot če so vlažna, mokra. Mokrišča po tej plati zavirajo segrevanje, so hladnejša kot travniki, polja in podobno. Tudi rastlinje zmanjša segrevanje tal - gola tla se bolj in hitreje ogrevajo. Gozdovi so torej tudi temperaturni blažilniki. Pri ohlajanju igra veliko vlogo relativna vlažnost zraka. Kadar je zrak suh, je nočno ohlajanje intenzivnejše, oblačne noči pa so sploh bistveno toplejše kot jasne. Tudi veter, ki sicer blaži vročino, ponoči zmanjšuje ohlajanje. Skratka, seveda ne bo povsod enako zelo vroče, a kaj nam to pomaga?!
Vode bo še manj, najbrž bodo presahnili vodotoki, ki že dolgo niso. Če bo res tako vroče, kot je videti danes, lahko pričakujemo tudi, da se bodo začela sušiti drevesa. Sam sem to enkrat že doživel. Nato so proti jeseni, ko se je ohladilo in deževalo, spet ozelenela. Lahko si predstavljate, da to zanje ni bilo ravno blagodejno. Marsikatero drevo se je tudi posušilo, šok je bil prevelik. Po nekaj letih ponavljajočih se spomladanskih pozeb je letos drevje obilno cvetelo in kazalo je dobro. Zdaj pa nam bo sadno letino oklestila suša, tudi vročina.
Če sem sarkastičen, lahko rečem, da ima narava več orodij v roki kot mi rešitev. Včasih si kot meteorolog res želim, da bi bile naše napovedi manj zanesljive. To se mi zgodi takrat, ko je napoved res slaba za nas, ko predvidimo neurja, sušo, vročino. Res si želim, da na koncu ne bi bilo tako dolge in izrazite vročine, kot se nakazuje. Ne, to ni pljuvanje v lastno skledo. Verjetno bi v takem primeru tudi vi z olajšanjem rekli: "Na srečo so se zmotili."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
