Ustavno sodišče je vendarle odločilo o postopku za oceno ustavnosti, ki ga je že leta 2018 na ustavno sodišče vložil generalni državni tožilec Drago Šketa glede členov zakona kazenskem postopku, ki govorijo o uničenju izsledkov prekritih preiskovalnih ukrepov v dveh letih po koncu izvajanja teh ukrepov, če v tem času tožilec ne začne kazenskega pregona. Mnenja o tem, ali je ta rok obvezujoč (prekluziven) ali zgolj priporočen (instrukcijski), so bila že v preteklosti deljena, sodu pa je izbil dno primer Farmacevtka. Preiskovalna sodnica Mojca Kocjančič je namreč leta 2017 v postopku zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića odredila uničenje prisluhov, ker je tožilka Blanka Žgajnar s specializiranega tožilstva zahtevo za uvedbo sodne preiskave zoper Jankovića vložila več kot dve leti po prenehanju prikritih ukrepov zoper njega. Jankovič je bil namreč osumljen, da je zaposlitev farmacevtke v Javnem zavodu Lekarna Ljubljana pogojeval s spolnimi uslugami, kar je tožilstvo kvalificiralo kot kaznivo dejanje jemanja podkupnine, v spisu pa so bili prisluhi oziroma tajno posneti telefonski pogovori. Izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov so bili uničeni, zaradi tega pa je primer Farmacevtka zoper Jankovića padel. Tožilstvo je sicer zastopalo stališče, da niso ničesar zamudili, saj da so potrebno aktivnost, ki jo terja zakon o kazenskem postopku, zoper ljubljanskega župana sprožili že s predlogom sodišču za izdajo odredbe za hišno preiskavo, kar se je zgodilo leto in dva meseca po tem, ko mu je policija prenehala prisluškovati. Kmalu nato so poslanci v državnem zboru sprejeli avtentično razlago zakona, da je ta rok le priporočen. A s to razlago lahko zakonodajalec natančneje opredeli pomen zakona, kadar katera od določb ni dovolj jasna. A sodniki na vrhovnem sodišču, kamor se je z zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru Farmacevtka obrnilo tožilstvo, tej razlagi niso sledili in pojasnjevali, da je sodnik vezan na ustavo in zakon, kar pa avtentična razlaga ni.
Odločitev poltretje leto po zadržanju
Zato se je Šketa obrnil na ustavno sodišče in opozarjal, da če bo obveljalo stališče vrhovnega sodišča, bodo tožilci v več deset primerih ostali brez ključnih dokazov, zbranih na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov. Da bo tožilcem onemogočen učinkovit kazenski pregon storilcev najtežjih kaznivih dejanj, kaznivih dejanj širših razsežnosti; gospodarskih, korupcijskih, kaznivih dejanj z mednarodnim elementom, organiziranega kriminala, terorizma ter drugih družbeno najnevarnejših in škodljivih kaznivih dejanj, če bo obveljalo stališče, da je dvoletni rok obvezujoč. Ustavni sodniki so leta 2018 začasno zadržali uničevanje prisluhov. Zdaj pa končno sprejeli odločitev. Razveljavili so polovnik Državnega zbora v delu, ko se ta nanaša na avtentično razlago zakona. Po mnenju ustavnega sodišča je avtentična razlaga, ki jo sprejme državni zbor, za vse obvezujoča. A, opozarja ustavno sodišče, ni v pristojnosti zakonodajalca, da bi v proces odločanja o uporabi zakona za konkretni primer posegal po sprejetju zakona. "Ko zakonodajna oblast sprejme zakon in s tem določi ravnanje posameznikov v prihodnjih tipsko določenih okoliščinah, je njena pristojnost izčrpana," pravijo ustavni sodniki in dodajajo, da načelo neodvisnosti sodnikov prepoveduje, da bi zakonodajna oblast sodnikom dajala kakršnakoli nadaljnja navodila ali usmeritve, kako naj odločajo v konkretnih postopkih.
Določbe že spremenjene, odločitev velja le za nekaj primerov
Kar se pa dvoletnega roka tiče, pa so ustavni sodniki opozorili, da je bila že leta 2014 sprejeta odločba, po kateri mora državni tožilec v roku dveh let po koncu izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov ali z ustreznim aktom začeti kazenski pregon - torej zahtevati preiskavo ali vložiti neposredno obtožnico ali obtožni predlog - ali izjaviti, da kazenskega pregona ne bo začel ali dopustiti, da se dvoletni rok izteče brez take izjave ali začetka kazenskega pregona. V zadnjih dveh primerih se izsledki prikritih preiskovalnih ukrepov uničijo. Se pa ustavni sodniki strinjajo v delu, da je lahko dvoletni rok kratek, kadar gre na primer za mednarodno sodelovanje, zato bi moral zakon o kazenskem postopku ustrezno obravnavati tudi te primere, pa jih ne. Zato je ta del zakona o kazenskem postopku v neskladju z ustavo. A kjer je bil zakon v tem delu že spremenjen, veljajo odločitev ustavnega sodišča zgolj za odprte postopke, ne pa tudi za primere, v katerih se je dvoletni rok iztekel na dan, ko je ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona - to pa je bilo 5. januarja 2019.
