
Čeprav je zavedanje, da je zelenje v mestu dragoceno, tudi v naših pregovorno zelenih koncih, vse močnejše, je po drugi strani še vedno prevečkrat samoumevno, da se drevesa umaknejo parkiriščem, trgovskim centrom, fasadam vseh vrst ... Urbani gozdovi, kot je Stražu, zato postajajo redkost in so prepogosto žrtev urbanizacije. Zakaj jih ohranjati? Razlogov je veliko. "Gozdovi so sistem, ki nam omogoča življenje. Pokrivajo 30 odstotkov kopenske površine in so dom trem četrtinam kopenskih vrst. Ščitijo prst pred vplivi vetrne in vodne erozije ter jo varujejo pred pregrevanjem. So ena najboljših zaščit pred segrevanjem planeta. Iz ozračja vsrkajo tretjino ogljikovega dioksida, ki ga letno proizvedemo s proizvodnjo energije, hrane, v industriji, pri transportu. Gozdovi med drugim regulirajo temperaturo zraka in padavinski režim, ki nima vpliva samo na mikroklimo in lokalno vremensko dogajanje, temveč vpliva tudi na podnebje celotne regije, v nekaterih primerih pa celo na globalni ravni," našteje Nina Tome iz društva Focus.
Regulirajo klimo, čistijo zrak, preprečujejo poplave ...
Za vse našteto obstajajo čisto konkretni izračuni. Mestna drevesa denimo zmanjšajo porabo energije za ogrevanje in hlajenje domov za sedem odstotkov. Ameriški raziskovalci pri ministrstvu za gozdove so ugotovili, da mestni gozdovi v ZDA letno prihranijo 7,8 milijarde dolarjev pri stroških stanovanjskega ogrevanja in hlajenja.
Več raziskav je tudi dokazalo, da lahko preživljanje več časa v naravi izboljša duševno zdravje. Drevesa nam pomagajo, da se sprostimo, urbani gozdovi pa ustvarjajo dragocene zunanje prostore za rekreacijo. Študije so tudi pokazale, da mestni gozdovi bolnikom v bolnišnicah pomagajo hitreje okrevati, saj bolniki, ki bivajo v sobah z okni in pogledom na okoliška drevesa, okrevajo hitreje kot tisti brez teh pogledov.
Zrelo drevo lahko absorbira 21 kilogramov ogljikovega dioksida letno in ta ogljik ostane v drevesu, dokler se ne sežge ali razgradi. Drevesa tudi občutno zmanjšajo odtekanje vode, saj črpajo vodo skozi svoje korenine. Pravzaprav je odtekanje padavin z območja, pokritega z neprepustnim površjem, petkrat večje od odtekanja z gozdnatega območja enake velikosti. Zmanjšan odtok vode povzroči izboljšano kakovost vode, saj zmanjša količino onesnaženega odtoka, ki vstopi v naše vodne poti. Mestni gozdovi tudi zmanjšujejo nevarnost poplav in prispevajo k obnavljanju podzemne vode.
O prihodnosti Stražuna
Večer se kot medijski partner pridružuje aktivnostim iskanja vizije upravljanja mestnega gozda Stražun, ki jih v sodelovanju z Mestno občino Maribor izvaja Focus, društvo za sonaraven razvoj. Aktivnosti potekajo v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE pod okriljem platforme Dovolj za vse - trajnostno upravljanje virov skupnosti. V projektu bomo ugotavljali in poudarjali smisel in pomen tega urbanega gozda, ki se, tako naši sogovorniki, vsem zdi samoumeven, vsak pa bi od njega nekaj drugega. Urbani gozdovi, kot je Stražun, so danes redkost, a so sploh v času spreminjanja podnebja izjemnega pomena za mesto. Kako torej varovati, urediti in upravljati Stražun? Odgovore bomo iskali do 25. marca, ko bo Stražun gostil svoj dogodek - Dan za Stražun. Vabljeni k razpravi!