Čeprav mestni gozd, je Stražun dobro ohranjen

Saj ne, da bi od Stražuna pričakovali ekološko stanje pohorskih gozdov, vendarle je to mestni gozd, a kljub temu je zanimivo, da gozd ni v zelo slabem ekološkem stanju, nasprotno, gozd sredi mesta se lahko pohvali z nekaj naravnimi zakladi. 

Andreja Senegačnik iz mariborske enote Zavoda za varstvo narave: "Glede na to, da gre za enega redkih primerov urbanega gozda v osrčju mesta v tem delu Evrope, je pravzaprav zelo ohranjen gozd, ki se ponaša z zelo ohranjenimi deli, avtohtonimi vrstami, debelimi starimi drevesi. Morda je tako ravno zaradi lastniške razdrobljenosti, dosti lastnikov ima relativno majhne parcele in zato nekega velikega gospodarskega interesa tukaj ni. Ravno zato je gozd relativno dobro ohranjen in ne gre za neki devastiran, shiran gozd, razen v območjih, ki so fragmentirana; denimo tam, kjer so umeščene njive, ali na robovih naselij, kjer se dogajajo posamični poseki dreves. Predvsem pri Brezju, Pobrežju, kjer se naselja zajedajo v gozd. A absolutno največji problem je neurejena kanalizacijska infrastruktura na območju gozda, ki je težava že desetletja."

Gozd je izjemnega pomena za mesto, pravi Andreja Senegačnik: "Ponuja številne ekosistemske usluge - je prostor za rekreacijo, doživljanje miru, počitka, estetike, učenja. Po drugi strani zelo blaži temperaturna nihanja na širšem območju, zadržuje vodo ob viških in jo zlagoma sprošča, ko je vode manj. Tako ustvarja klimo, umirja vetrove, zadržuje prst, daje kisik, čisti zrak. Je funkcionalen ekosistem, v katerem narava deluje, v njem so živalske vrste v sozvočju in je zatočišče za številne vrste, ki drugje več nimajo življenjskega prostora, so pa izjemno pomembne za delovanje našega ekosistema in človeka."

Mrzlice in bogastvo vrst

Stražun je tudi izjemnega pomena za vodne vire. "V njem so izviri Mrzlice, in sicer pod vrtcem, torej pod tezensko teraso pri vrtičkih. Iz njih se napajajo tudi mlake, ki so malo nižje in so izrednega pomena za številne vrste, tudi ranljive - dvoživke, plazilce, ptice, gre spet za neki mikrohabitat, življenjski prostor. Ti izviri z mlakami in kasneje stražunskim potokom, predstavljajo glavno vodno žilo tega območja. Težava pa je, da vrtičkarji, ki vrtnarijo na pretežno nelegalnih vrtovih v bližini, odvajajo to vodo za svoje vrtove. Druga težava je, da je ta kanal popolnoma degradiran, utrjen, pokošen, marsikje zasajen z neavtohtonimi vrstami," pravi Andreja Senegačnik. Načrti, kako rešiti potok, ga revitalizirati in mu povrniti običajno podobo, že obstajajo, nekaj je bilo že storjenega, a večina izvedbo še čaka.

Prav omenjeno povirje z več studenci je tudi prostor največje biološke pestrosti v gozdu. Okoli mlak je razvita močvirna vegetacija in tam se pojavljajo zanimive rastlinske vrste: mala vodna leča (Lemna minor), širokolistni munec (Eriophorum latifolium), trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica), plavajoča sladika (Glyceris fluitans), studenčni jetičnik (Veronica beccabunga), več vrst šašev (Carex falcca, C. brizoides, C. hirta, C. divulsa), sivozeleno ločje (Juncus inflexus), gozdna potočarka (Rorippa sylvestris), vodni sovec (Oenanthe aquatica), močvirska preslica (Equisetum palustre), ozkolistna koščica (Sium erectum) idr.

Živalstvo je po posegih in spremembah po drugi svetovni vojni skromni ostanek prvotnega živalstva. Gozdni prostor je habitat približno 50 vrst ptic, žoln, detlov in ptic pevk. Preostale mlake pa so danes pomemben habitat dvoživk in mnogih vodnih žuželk.

Vse več zavedanja o pomenu gozda

Kot smo že pisali, je gozd že pošteno načela urbanizacija, danes ga tudi preči več cest. A ironično, v zameno gozd pravzaprav blaži vplive pozidanih prostorov in dela življenje v asfaltni krajini bolj znosno. Tezno je že tako imenovana vroča točka Maribora, ki se vse bolj pregreva, podobno je vse bolj intenzivna pozidava na Pobrežju. Stražun je v tem delu torej eden redkih ostankov zelenega.

"Je edini, ki blaži procese intenzivne urbanizacije v tem delu Maribora in je protiutež urbanemu okolju. Zato je smiselno, da se tega zavedo vsi - gozdarji, naravovarstveniki, uporabniki. Reči je treba, da Vrtec Tezno veliko pripomore k ozaveščanju. Pristopili so k izvedbi učne poti, otroke vzgajajo o ohranjanju narave na tej učni poti, res se zavedajo, kaj pomeni ta gozd. Tudi sicer se vse več ljudi zaveda pomena takega urbanega gozda, manjka pa krovni načrt, ki bi poenotil vse, kar se v njem ureja zdaj, morda načrt upravljanja," razmišlja Andreja Senegačnik.

Danes je to, kot smo že zapisali, parkovni gozd, namenjen vsakodnevnemu počitku in rekreaciji mestnega prebivalstva, a je kljub temu tudi biološko zanimiv. Klimaksna združba je v osnovi hrastovo-belogabrov gozd, a je zaradi siromašenja gozdnih tal (steljarjenje, sečnja) danes gozd mešan, v njem prevladujejo bolj trdoživa bukev, smreka in rdeči bor. V osrednjem delu je nekaj travniških površin. Preko Stražuna poteka lepo vidna stara, ledenodobna struga Drave, območju pa dajejo pečat Dravske ježe na južnem robu.

Stražun sodi v subpanonsko vegetacijsko območje, vendar na stičišču alpske, dinarske in subpanonske flore. Zanimiv je kot prehodno območje, kjer se kažejo različni vplivi in številne vrste tukaj dosegajo mejo svoje razširjenosti. Nad gospodarjenjem z gozdovi, ki so na območju Stražuna, bdi Zavod za gozdove Slovenije, ki v desetletnih gozdnogospodarskih načrtih predpiše način gospodarjenja z gozdom.