Uradni obisk avstrijskega predsednika: Pravice manjšine se prepočasi uresničujejo

Z odkritjem klopi prijateljstva na gradu in ogledom razstave v Fürstovi hiši se je na Ptuju končal uradni obisk avstrijskega predsednika Alexandra van der Bellna v Sloveniji. To je bil zadnji državniški obisk pri odhajajočem slovenskem predsedniku Borutu Pahorju.

Pred tem sta predsednika v Ljubljani na tiskovni konferenci poudarila odlične odnose med državama in tudi njune prijateljske odnose. Gostitelj, ki je Van der Bellna že večer prej gostil na večerji v gradu Strmol, kjer sta si medsebojno podelila najvišji odlikovanji svojih držav, je omenil, da bi ta obisk moral biti že pred dvema tednoma. A je avstrijski predsednik zbolel za covidom. Van der Bellen je gostitelju polaskal, da obiska tik pred zaključkom drugega Pahorjevega predsedniškega mandata nikakor ni želel izpustiti.

Za manjšino zahtevati največ

Seveda so se po sprejemu gosta z vojaškimi častmi petkovi pogovori vrteli okoli manjšinskega vprašanja. "Menim, da je pri manjšini edino prav zahtevati kar največ. Položaj Slovencev v Avstriji je zavarovan z Avstrijsko državno pogodbo, vendar nekatere stvari še niso takšne, kot bi si želeli. Pričakujemo, da se obveznosti iz mednarodnih in dvostranskih sporazumov v celoti, seveda glede na okoliščine, uresničujejo," je dejal Pahor. Spomnil je na Van der Bellnov govor z opravičilom koroškim Slovencem ob stoletnici plebiscita v Celovcu: "Dve leti po tem je med koroškimi Slovenci nekaj razočaranja in grenkobe, ker se obljube ne uresničujejo dovolj hitro."

Gost se je strinjal, da je obravnava te manjšine "vse prej kot zgledna". Priznal je: "Še so odprta vprašanja pri otroškem varstvu in šolstvu, pri podpori manjšinskih medijev ... Je pa zdaj ozračje na Koroškem precej boljše kot pred desetletji." Takoj za tem je opozoril na status nemško govoreče skupine v Sloveniji: "Avstrija si prizadeva za uradno priznanje nemško govoreče manjšine v Sloveniji. To je izrazil tudi avstrijski parlament. Tudi sam prosim, da ocenite, če lahko položaj teh nekaj tisoč ljudi izenačite z italijansko in madžarsko manjšino, kar bi bilo razveseljivo." Pahor mu je takoj odgovoril, da pravice nemško govorečih pri nas ureja kulturni sporazum, sklenjen med državama konec tisočletja: "Od takrat smo finančne podpore zanje podvojili, ustanovili smo dialoško skupino. V državnem zboru pa ni razmišljanj o spremembi statusa. Naši avtohtoni manjšini ostajata italijanska in madžarska." Kasneje je sicer Pahor pripravil sprejem za predstavnike nemško govorečih v Sloveniji, da se je z njimi pogovoril tudi njegov gost. Van der Bellen se je sestal še, neformalno, s Pahorjevo naslednico Natašo Pirc Musar in predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič.

Avstrijski gost obžaloval avstrijsko odločitev

Novinarji smo predsednika povprašali tudi o schengenski širitvi. Avstrija je namreč dan prej glasovala zoper širitev na Romunijo in Bolgarijo. Van der Bellen očitno nima istih stališč kot avstrijska vlada: "To obžalujem. Avstrija res dobiva največ beguncev na prebivalca v Evropi, a gredo ti nato po večini v druge države. Seveda imamo begunski problem, vendar ga ne bi smeli povezovati s širitvijo schengna. Blokada k rešitvi problema ne bo prispevala, škodo pa bo utrpelo avstrijsko gospodarstvo, najprej turizem." Van der Bellen si je ob tem zaželel, da bi njegova država ukinila nadzor na mejnih prehodih s Slovenijo. Tudi Pahorju je bilo žal, da ni bilo konsenza: "Videti je treba širši okvir, saj lahko le povezana EU premaga krizne razmere. Slovenija je politično modro podprla širitev schengna na Hrvaško, čeprav ta ne priznava arbitraže. Slovenija je zato dodala svojo izjavo o tem."

Tudi o podnebnih spremembah, pandemiji, energetiki in vojni v Ukrajini sta se pogovarjala predsednika. Strinjala sta se, kot je rekel Pahor: "Treba je iskati pot do miru, toda nimamo moralne pravice ukrajinskemu narodu in predsedniku Volodimiru Zelenskemu vsiljevati miru za vsako ceno". Enotna sta si bila tudi, da naj Bosna in Hercegovina do konca leta dobiti status kandiatke za EU.