Tožnik je izpodbijal ugotovitve KPK, sprejete maja 2018. Komisija je ugotovila, da je lobiranec kršil določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, s tem ko ni odklonil stika na temo projekta Izolski otok, hkrati pa KPK tudi ni prijavil lobista, ki ni bil vpisan v register lobistov, so sporočili.
Upravno sodišče je v sodbi pritrdilo stališču KPK, da je prepoznava stika kot lobističnega dolžnost lobiranca, ki mora biti sposoben prepoznati elemente lobiranja. Lobiranec je dolžan stik zavrniti, če ugotovi, da neregistriran lobist poskuša lobirati za tretjo organizacijo, o tem pa mora poročati tudi KPK.
Po navedbah KPK je upravno sodišče zavrnilo tudi tolmačenje tožnika, da bi morala KPK zadostiti načelu materialne resnice ter sam ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, pomembne za odločitev.
Gre za prvo sodbo, v kateri je sodišče vsebinsko odločalo o institutu lobiranja, za nadzor nad katerim je v skladu z določbami zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pristojna KPK. "Zato ta sodba pomeni pomembno potrditev dela komisije na področju lobiranja in usmeritev za nadaljnje delo na tem področju," so prepričani.
Minister stika ni ne odklonil in tudi ne prijavil
Zadeva sega v jesen 2016, ko je fotograf revije Reporter pred gospodarskim ministrstvom v objektiv naključno ujel Janeza Zemljariča, ki je takrat ministru Zdravku Počivalšku predstavljal zamisel za polmilijardni projekt Izolski otok. Na prvem sestanku je zaposlenim izročil vizitko podjetja Eti-par, na drugi sestanek pa je prišel z mapo podjetja Gorenje projekt.
Kot je ugotovila KPK, Zemljarič ni imel pooblastil za zastopanje nobenega od teh dveh podjetij, prav tako ni registriran lobist - zato so njegovo dejanje označili za nezakonito. Minister pa stika ni ne odklonil ne prijavil KPK, ki svojih ugotovitev takrat ni smela javno objaviti. To jim je namreč prepovedalo upravno sodišče zaradi tožbe Počivalška, ki je objavo vsaj začasno ustavil, češ da mu bo z objavo povzročena nepopravljiva škoda. Ker sta se poleg ministra z Zemljaričem dobili tudi takratna državna sekretarka Eva Štravs Podlogar in njihova uradnica Dijana Madžarac.
Vrhovno sodišče je nato ugodilo pritožbi KPK in dovolilo objavo ugotovitev, saj Počivalšek ni dokazal, da mu bo z objavo storjena težko popravljiva škoda. Kot je še ugotovilo upravno sodišče, je Počivalšek opravljal funkcijo, ki je izpostavljena nadzoru državnih organov ter kritikam medijev in laične javnosti in bi moral zato tudi predložiti konkretne dokaze, ki bi potrjevali, da mu je bila storjena nepopravljiva škoda.
