
Širši slovenski javnosti je bil Janez Kocijančič, doktor pravnih ved, še najbolj znan kot človek, ki je bil na čelu Olimpijskega komiteja Slovenije vse od ustanovitve leta 1991 do leta 2014, ko se je odločil, da ne bo ponovno kandidiral za predsedniški mandat v najbolj vplivni športni funkciji v državi.




Predsednik Pahor izrekel sožalje
Predsednik države Borut Pahor je v odzivu na Kocijančičevo smrt na Twitterju zapisal: "Ob smrti Janeza Kocijančiča, ugledne osebnosti slovenskega političnega in športnega življenja, v imenu države in v svojem osebnem imenu izražam družini iskreno sožalje."
{twitter}https://twitter.com/BorutPahor/status/1267496934622801921{/twitter}
Simona Kustec: Bil je odločen, načelen, zahteven in spoštljiv sogovornik
"Janeza Kocijančiča sem osebno spoznala leta 2004 med pisanjem doktorske naloge na temo vloga države pri reševanju problema dopinga v vrhunskem športu. Bil je odločen, načelen, zahteven in vedno spoštljiv sogovornik, čeprav se mnogokrat tudi nisva strinjala," je sporočila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec.
Dodala je: "Prav takega se spominjam iz časov mojega dela v parlamentu. Ko sem odhajala, mi je rekel, da bi morala ostati. Nisva se več uspela videti, a spomin na dr. Kocijančiča, njegove predirno modre oči ter tok njegovih misli ostaja kot živ spomin včerajšnjega in jutrišnjega dne."
Ciril Ribičič: Občudoval sem ga zaradi njegovih potez
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič, ki je vodil eno od predhodnic SD - Socialno demokratsko prenovo - je za STA dejal, da je Kocijančiča srečeval v politiki, kot sodelavca in na športnem področju. "Občudoval sem ga zaradi njegovih potez na mednarodnem področju. Bil je človek dejanj, izjemno prepričljiv na mednarodnem parketu, ko je bilo treba v Sloveniji pridobiti kako tekmovanje ali naslov," se je spomnil Ribičič.
Spomnil pa se je tudi Kocijančičeve načelnosti in drže. "Mesto predsednika evropskih olimpijskih komitejev je zasedel po tem, ko je moral prejšnji odstopiti zaradi korupcije. Lahko bi rekli, da je opravljal nekaj podobnega kot danes Aleksander Čeferin v Uefi. Prišel je v času, ko so te organizacije izgubljale kredibilnost zaradi korupcije in je bilo vprašanje, ali bodo obstale," je izpostavil Ribičič in poudaril Kocijančičevo konstruktivnost.
"Prepričljivost, znanje jezikov in neposredna komunikacija," to so bile njegove močne točke, je še dejal Ribičič. Dodal je, da so se vsi radi nasmejali njegovim šalam, ki so bile pa včasih tudi cinične. "Vedno je imel kako šalo na zalogi in vedno so bile aktualne. A med njimi so bile tudi zlobne," je še dodal.
Fajonova: Prenovitelj socialne demokracije in športni delavec
V.d. predsednice stranke SD Tanja Fajon je v žalnem pismu zapisala, da so Janez Kocijančič in njegova generacija "ustvarili temelje za sodobno slovensko socialno demokracijo, za miren demokratičen prehod in samozavestno uveljavljanje Slovenije, njenega gospodarstva, športa in kulture v svetu, venomer misleč na krepitev vseh temeljev naše suverenosti". "Kot prenovitelj in kot prvi predsednik Združene liste Socialnih demokratov boš vedno ponosen del zgodovine socialne demokracije in Republike Slovenije," je še dodala in v svojem imenu ter imenu stranke izrekla sožalje družini.
Še pred tem je Fajonova na Twiiterju zapisala: "Umrl je Janez Kocijančil. Človek, ki je z generacijo naprednih politikov gradil temelje samostojne in samozavestne Slovenije. Prenovitelj socialne demokracije in športni delavec, na katerega bomo vedno ponosni. Iskreno sožalje družini."
{twitter}https://twitter.com/tfajon/status/1267496694314184704{/twitter}
Donedavni predsednik stranke SD Dejan Židan je bil kratek: "Dragi Janez! Hvala ti za vse! Pogrešal te bom!"
{twitter}https://twitter.com/ZidanDejan/status/1267511888356806662{/twitter}
Bosanski spletni portal Klix.ba je ob novici o smrti zapisal, da je umrl "velik prijatelj Olimpijskega komiteja BiH in vseh ljudi v Bosni in Hercegovini".
{twitter}https://twitter.com/klixba/status/1267510473919995910{/twitter}
{twitter}https://twitter.com/TeamSlovenia/status/1267494983566852097{/twitter}
Sporočilo OKS
"Obveščamo vas, da je v 78 letu umrl prvi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez in aktualni predsednik Evropskih olimpijskih komitejev, dr. Janez Kocijančič.
Diplomirani pravnik, ki je leta 2010 doktoriral z disertacijo Pravna doktrina in praksa na področju športa v Evropski Uniji, je vtisnil neizbrisen pečat v gospodarskem in športnem dogajanju Jugoslavije in Slovenije. Bil je predsednik univerzitetnega odbora Zveze študentov ljubljanske univerze (1961-63), predsednik CK Zveze mladine Slovenije (1966-68) in predsednik Zveze mladine Jugoslavije (1968-1971). Bil je minister v vladi Staneta Kavčiča. Kot njegov tesni sodelavec je bil odstranjen iz političnega prizorišča po padcu Kavčičeve vlade leta 1973. Od takrat je deloval v gospodarstvu, in sicer najprej je vodil podjetje Interexport, od leta 1982 do 1993 pa je bil direktor Adrie Airways.
V osemdesetih letih, ki jih je zaznamovala liberalnejša politika Zveze komunistov, se je vrnil v politiko, kjer je tesno sodeloval z Milanom Kučanom. Zavzemal se je za pravice albanskega prebivalstva na Kosovu, kar je pomenilo, da je bil pod stalnim nadzorom vojaške policije. Ko se je Zveza komunistov Slovenije - Stranka demokratične prenove združila z Delavsko stranko, Socialdemokratsko unijo (SDU) in dvema močnima skupinama iz tedanje Socialistične stranke in Demokratične stranke upokojencev in se preimenovala v Združeno listo socialdemokratov je postal njen predsednik. Po končanem mandatu leta 1997 ni ponovno kandidiral za predsednika, ker stranka ni dosegla načrtovanega volilnega rezultata.
Dr. Janez Kocijančič je dobršen del svojega življenja posvetil športu in športni politiki v Sloveniji. Od leta 1974 do 1984 je bil predsednik Smučarske zveze Slovenije, od leta 1984 do 1988 pa Smučarske zveze Jugoslavije. V tem času največjih uspehov slovenskih smučarjev v svetu je tesno sodeloval s Tonetom Vogrincem. Od leta 1981 je član predsedstva Mednarodne smučarske zveze - FIS, od leta 2010 je njen podpredsednik. Od leta 1991 je bil predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije, leta 2017 pa je bil soglasno izvoljen za predsednika Evropskih olimpijskih komitejev. Za svoje predano delo v gospodarstvu in športu je prejel Bloudkovo nagrado – 1985, Kraigherjevo nagrado – 1990 in nagrado kralja Olafa - 2014."