
Aleš Hauc
Aleš Hauc, rojen leta 1964, je gotovo bil oseba s posebno karizmo. Na prvi pogled je deloval nekoliko vzvišeno in odmaknjeno, a tisti, ki so ga dobro poznali, pravijo, da je bil zelo prijazen, vljuden, in do žensk pravi džentelmen. Bil je zelo ambiciozen človek, kar ga je ne nazadnje v letih 2005 do 2012 pripeljalo na sam vrh Pošte Slovenije, naslednja leta pa je vodil tudi takrat drugo največjo slovensko banko, Novo KBM. Zaposlen je bil tudi v Krekovi banki in Banki Koper ter kandidiral za direktorja mariborskega UKC. Niti težave z zdravjem niso omajale njegove volje, da se zavihti na vodilne položaje v slovenskem gospodarstvu, za kar je verjetno moral imeti veliko mero poguma.
Pravijo, da je ob vodenju Pošte nekoliko omajal takrat veljavno strogo hierarhijo, si je pa tam "pridelal" dve aferi. Ena je bila povezana z distribucijo (in financiranjem) desno usmerjenih brezplačnikov, druga pa nakup delnic Nove KBM, ki je banki PBS odnesel 20 milijonov evrov. Karakterno je bil oseba z veliko pozitivizma, ki je tudi rad stresal šale. Po duši je bil vedno bančnik, čeprav naj bi bil menda želel postati tudi novinar. Ne nazadnje je bil njegov pokojni oče tako tehnični urednik kot novinar pri Večeru, Slovencu in internem glasilu Nove KBM, medtem ko je bila mama zaposlena v eni od bančnih enot te banke.
Aleš Hauc je bil človek, ki je znal sklepati kompromise, bil je tudi odličen retorik, kar je verjetno povezano z njegovim predavanjem na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru, v Združenju bank Slovenije in pri Gea Collegeu. Tisti, ki so se z njim družili, znajo povedati, da je bil inteligentna in zelo razgledana oseba. Predvsem pa je bil spoštljiv do sogovornikov, četudi je kdaj znal povzdigniti glas. Mnogi so ga poznali tudi kot strastnega kadilca in po njegovih službenih kadilnicah, predvsem pa kot zanimivega sogovornika, ob katerem ni bilo nikdar dolgočasno.