
Slovenski čebelarji – 12 tisoč jih je – bodo jeseni obeležili 150 let čebelarstva v Sloveniji. Le tri leta manj šteje celjsko čebelarsko društvo, ki je najstarejše društvo z neprekinjenim delovanjem v Sloveniji. "Neprekinjeno deluje od leta 1876, takrat so imeli 130 članov. Tudi med vojno jih okupator ni ukinil. Sedaj imamo okoli 65 članov, število niha. Veliko je starejših, povprečna starost je nad 60 let. Nekaj mladih pride, gre, eni pa tudi ostanejo," opisuje predsednik Čebelarskega društva Henrika Peternela Celje Gorazd Gradišnik.
Letos je njih doletela čast, da na svetovni dan čebel gostijo tradicionalni Čebelarski praznik. Udeležba je bila izjemna, čebelarji so zapolnili celotno dvorano Golovec, kar je razveselilo predvsem Gradišnika, ki je s sodelavci veliko napora vložil v organizacijo dogodka. Visoke goste je najprej peljal v terapevtski čebelnjak, ki so ga pred petimi leti na pobudo takratnega direktorja Poklicne gasilske enote Celje Janka Požežnika postavili na dvorišču gasilske enote. Kot je izpostavil predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, gre za prvi terapevtski čebelnjak v gasilstvu na svetu. "Potem je sledila še Gasilska brigada Bežigrad. Čebele pri obvladovanju stresa zelo pomagajo. Pomirja tako njihov zvok kot vdihavanje zraka iz panja, ki blagodejno vpliva na telo. Deluje proti stresu," je opisal Noč.
Antistresne terapije bi ob takšnem mokrem in hladnem vremenu potrebovale tako čebele kot čebelarji. "Čebele ne dobijo dovolj medu niti za preživetje. Če ne bi čebelarji skrbeli zanje, bi letos večina slovenskih čebel umrla od lakote," pravi Noč. "Ni tako kot bi moralo biti. Tu bi običajno moralo brneti. Prav vibracije bi občutili," opisuje skrbnik gasilskega čebelnjaka Damjan Kmetič. Celjski gasilci si ob običajnih letinah pridelajo do 20 kilogramov medu na panj, kar porabijo sami za malice in darila. Tudi antistresne terapije niso za trg, temveč jih lahko koristijo le zaposleni. "Gasilci smo pri svojem delu izpostavljeni raznim stresom in poleg druge pomoči je tudi to dobrodošlo. Od pomladi do jeseni so v panjih izrazite vonjave, ki blagodejno vplivajo na dihala, in pomirjajo. "Občutek je lagoden, sproščujoč. Tu se odklopiš, sprostiš, čebele delujejo blagodejno in pomirijo človeka," je dodal Marko Fedran, ki občasno koristi apiterapije. "Že včasih so čebelarji imeli kar kavč v čebelnjaku in so tam počivali," je dodal Kmetič.
"Čebela ni samo zato, da daje med. Preko čebele vemo, v kakšni okolici živimo. In če bomo za čebele skrbeli, bomo marsikaj v naravi spremeni, odnos do narave," je opisal Jurij Skornšek iz Mozirja, eden mnogih praporščakov, ki so v Celju popestrili dan, posvečen čebelam. "Jaz osebno in večina nas je zaljubljenih v čebelo, skrbimo zanjo. Čebela je nekaj čudovitega, to je božji dar. Odnos do čebele moramo gojiti, pa ne le zaradi denarja in da bi imeli koristi od nje, ampak da poskušamo naravi pomagat," je izpostavil. "Štiri petine vseh rastlin je odvisno od opraševanja, zato se moramo tega zavedati na vseh področjih," je ob dogodku poudarila kmetijska ministrica Irena Šinko in dodala, da k sreči zadnjih 15 let ni bilo primera pomora čebel zaradi neprimerne uporabe pesticidov. Spreminja se tudi odnos ostalih. V Celju so se denimo ravno pred kratkim odločili, da nekaterih javnih travnatih površin ne bodo pokosili, "dokler se čebelice ne najedo" ter s tem poželi veliko pohval.