Skoraj vzporedno z zadovoljstvom, izraženim v tvitu vladnega svetovalca Mateja Lahovnika, kako smo v Sloveniji v letu 2020 imeli najmanj stečajev v zadnjih sedmih letih, ker je vlada na globalno koronakrizo hitro in odločno reagirala, so delavci v proizvodni hali Ravne Presses prisluhnili novici o predlogu stečaja podjetja. To naključje vzporednosti podane statistike o stečajih in napovedi konkretnega stečaja golih številk resda ne zamaje, sploh ker prikaz stečajev zadeva preteklo leto 2020, vseeno pa deluje precej odmaknjeno od žalostne realnosti, tako konkretne kot nove, ki še(le) prihaja. Nasploh je vprašanje, ali je uspeh vladnih ukrepov ali kar vlade same res umestno meriti s številom stečajev in "(pro)slaviti" (naj)nižje število, pa četudi ob hkratnem izpostavljanju pomena izhodne strategije, ki jo izpostavlja nadaljnja debate ob tvitu. Že dolgo poslušamo, koliko delovnih mest v podjetjih in ne le podjetij je vlada s pravočasnimi in vsestranskimi ukrepi rešila. A kako dolgo še, za kakšno ceno in s kakšnimi vzvodi, se zdi bolj kompleksen izziv.
Tudi to koroško podjetje, družba na železarski lokaciji z dolgoletno tradicijo in raznovrstnimi obdobji vzponov in padcev, je (iz)koristilo vladne ukrepe. A vendarle ni premostilo nakopičenih tegob, ki jim je korona dodala le dodaten poriv. Kot večina drugih je trčilo v pandemično realnost, ki je neprizanesljivo zavrtela kolesje pogona med preteklostjo in prihodnostjo. A korona vseeno ni primarni vzrok preobrata - kot se utegne še marsikje razgaliti -, temveč so podobni razpleti po prisilnih poravnavah, kombinacijah s spremembami lastništva in vodstev, preigravanji s posli, prestrukturiranji in drugimi manevri - pogosto že videni in preizkušeni. Koliko dobrih znamk je že slabo končalo - bodisi zaradi lastniških bodisi upravljavskih potez, največkrat pa kar kombinacije obojega oziroma še več faktorjev, še posebno, kadar je v igro vstopala "rešiteljica država". Seveda vse nikoli ni bilo vsevprek zgrešeno, nikoli črno-belo in se vsega tudi ne da vreči v isti koš. A domala povsod je grenkoba tista, ki edina ostane presežnim delavcem. Prav v Ravne Presses je ob postopnem zmanjševanju, prilagajanju in optimiziranju proizvodnje ostalo kar nekaj starejših zaposlenih, ki so bili podjetju še danes pripadni, nanj navezani, ponosni, da proizvajajo stiskalnice, dobro blagovno znamko, ki seže onkraj luže. Špekuliramo lahko, če in kdo bi morebiti utegnil prav v stečaju najti novo priložnost. A v vsakem primeru bodo starejši delavci odslužen kader, ki jih bo stečaj najbolj prizadel in se bo nedvomno dotaknil tudi njihovih družin.
Seveda je vlada z interventnimi ukrepi v pomembni meri pomagala ohranjati delovna mesta, tudi obstoj več podjetij, a marsikoga je tudi obšla. Za mnoge jamstva ali možnosti za obstoj niti ni več in se jim bivanje le podaljšuje, četudi ne bodo nujno zdrsnila v stečaj. V vsakem primeru kaže "uspešnico" o stečajih nagovarjati bolj previdno, če sploh.
