Tina Recek
Po besedah vodje dejavnosti za otroke na ljubljanski infekcijski kliniki dr. Mojce Rožič smo sredi glavne sezone okužbe dihal pri otrocih. Najpogostejše so okužbe zgornjih dihal, sledijo jim okužbe spodnjih (akutni bronhiolitis, akutni bronhitis, pljučnice). Med povzročitelji zaznavajo virus gripe, respiratorni sincicijski virus, rino/enterovirus ... Vrh pojavnosti okužb dihal pri otrocih pa pričakujejo v naslednjih dveh tednih.
V urgentni ambulanti za otroke Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja dnevno pregledajo okoli 30 otrok z nujno napotnico, včasih tudi več. Približno polovica jih potrebuje zdravljenje v bolnišnici. Kot pravi Rožičeva, jih večino sprejmejo na infekcijsko kliniko - kjer imajo za hospitalizacijo otrok na voljo sedemnajst postelj, ki so bolj ali manj zasedene -, nekaj pa jih zaradi pomanjkanja kapacitete preusmerijo za sprejem na Pediatrično kliniko ali druge otroške oddelke klinik znotraj UKC Ljubljana.
Predstojnica Otroškega oddelka iz Splošne bolnišnice Celje dr. Barbara Gnidovec Stražišar predstavi stanje pri njih: "V urgentni ambulanti pregledamo veliko pacientov predvsem ponoči in med vikendom, ko lahko število naraste tudi prek 60. Je pa večina pregledanih nenujnih, prihajajo zaradi prehladov, kratkotrajnega bruhanja. Po pregledu odidejo domov z navodili. Bolnišnično zdravljenje pa potrebuje manj kot 10 odstotkov obravnavanih." Ob tem še opozori, da breme za urgentno ambulanto predstavljajo predvsem pacienti, ki prihajajo brez napotnice zaradi težav, katere bi lahko rešili pri izbranem pediatru, kjer bi bila obravnava dosti hitrejša in med čakanjem bi bili manj izpostavljeni drugim okužbam.
Medtem ko v ambulanti Klinike za pediatrijo UKC Maribor v zadnjih mesecih dnevno sprejmejo od 15 do 30 otrok z akutnimi stanji - decembra so jih dnevno celo med 25 in 40. Od teh jih hospitalizirajo okoli četrtino. "V zadnjih dveh mesecih preteklega leta je bila zasedenost postelj, teh je 65, ves čas blizu sto odstotkov. V zadnjih dneh je zasedenih v povprečju okrog 90 odstotkov postelj," predstavi statistiko vodja enote za pediatrično pulmologijo in alergologijo in namestnik predstojnika Klinike za pediatrijo dr. Vojko Berce. Kot je dejal, so v prvem tednu novega leta v sprejemni ambulanti Klinike za pediatrijo zaznali nekoliko manj napotitev zaradi okužb dihal, kar je morda posledica božično-novoletnih počitnic, ko so bile šole zaprte, veliko otrok tudi ni bilo v vrtcih. A je hkrati bilo nekoliko več napotenih otrok z okužbami prebavil.
Pediater staršem med drugim svetuje, naj otrok z vročino in prehladnimi znaki s kašljem ali brez kašlja ostane doma. Poleg sredstev za zniževanje vročine niso potrebna nobena druga zdravila. Otrok naj prejme zdravila proti vročini, ko je ta visoka in se ob tem slabo počuti. Obisk zdravnika je potreben, če ima otrok, mlajši od šestih mesecev, vročino nad 38 stopinj Celzija. Starejšega pa naj pregleda zdravnik, če vročina traja nekaj dni in se stanje ne izboljšuje.
V prvem primeru je obisk pri zdravniku priporočljivo opraviti v roku nekaj ur, v drugem primeru vsekakor v rednem delovnem času pri izbranem pediatru. Takojšen obisk zdravnika pa potrebuje otrok, ki zelo težko diha ali ki ob visoki vročini večkrat bruha, navaja glavobol ali je pretirano zaspan. Brece še svetuje takojšen obisk zdravnika pri otroku, ki ima ob visoki vročini nenavaden izpuščaj, ki na pritisk ne pobledi, saj to kaže na krvavitve v kožo. Prav tako je obisk zdravnika potreben, če ima otrok visoko vročino z mrzlico in ne kaže znakov obolenja dihal.
Pediater iz kamniškega zdravstvenega doma dr. Denis Baš pa še dodaja, naj družine, ki imajo novorojenčka in vrtčevske otroke, slednje za nekaj časa pustijo raje doma kot vozijo v vrtec. V zvezi z vrtčevskimi otroki enako svetuje nosečnicam.
