V štajerski prestolnici so pretekli konec tedna z dnevom odprtih vrat zaznamovali deseto obletnico edine šole slovenščine v Gradcu - Sprachinstitut Slowenisch in Graz. Ustanovila jo je Kasilda Bedenk, ki je predsednica Društva avstrijsko-slovenskega prijateljstva. V pozdravnem nagovoru pred približno tridesetimi, štiridesetimi obiskovalci v strogem centru mesta v četrti Jakomini je veselo povedala: "Avgusta leta 2015 si nisem predstavljala, da bo tako dolgo trajalo. V tem času smo pripravili 189 tečajev za različne stopnje znanja slovenščine, ki jih je obiskalo 1098 oseb."
Pogrešajo Slovensko hišo
V pogovoru z nami je Kasilda Bedenk dejala: "Smo zasebna šola v najetih prostorih skupaj z Društvom slovensko-avstrijskega prijateljstva. Naj spomnim, da se je pred tremi leti porodila zamisel za Slovensko hišo v Gradcu. Vendar se mi zdi, da bo ostala neuresničena. Gradec žal ne premore nekega slovenskega središča oziroma več slovenskih institucij, kakor jih imajo Dunaj, seveda Celovec ali pa Trst. To je presenetljivo, saj je bil zgodovinsko Gradec za Slovence prvo izobraževalno mesto. Katedra, stolica za slovenski jezik je bila v Gradcu ustanovljena prva, že leta 1811! Slovenski center bi v Gradcu potrebovali predvsem zavoljo podmladka. Od leta 2013 imamo v Gradcu sicer Slovensko čitalnico. Toda to ni dovolj, saj se tam obiskovalci ne moremo družiti. Ljudje pa ne pridejo radi na prireditev, po kateri morajo takoj domov in se ne morejo malce zadržati v prijetnem vzdušju ter se pogovorili. Zamisel o Slovenski hiši je bila pred dvema letoma toplo sprejeta na zadnjem medvladnem vrhu Slovenija - Štajerska v Celju. Toda po lanskih volitvah na Štajerskem se je deželna vlada s svobodnjaki na čelu spremenila. Zato mislim, da takega središča, ki bi bilo v korist ne le nam, tukaj na Štajerskem oziroma v Gradcu, pač pa tudi Sloveniji, še ne bo."
V njeni šoli so tečaji razen v petek vsak delovni dan, in to popoldan. Učiteljic, ki so vse materne govorke slovenščine, je pet. Poučujejo okoli 70 slušateljev v 13 skupinah. Tečaji za odrasle po dve uri trajajo petnajst tednov, kar znese 30 ur in stane 218 evrov. K temu je treba dodati še štiridnevni tečaj za binkošti v Sloveniji, da tečajniki pridejo v neposredni stik s slovenskim okoljem.
Tečajniki so raznoliki. Večina se jih slovenščino uči zavoljo osebnih interesov, najmanj je teh, ki jim je to zanimivo zavoljo narave njihove službe oziroma poklica. "Večinoma se slovenščino učijo tisti, ki imajo ob meji ali v Sloveniji kakšno hišo ali vinograd. Veliko jih rado hodi v slovenske hribe in planine, pa se jim zato zdi slovenščina uporabna. Nekateri imajo slovenske sorodnike, s katerimi bi se raje pristneje pogovarjali, drugi pa slovenske prednike in so si rekli, da se bodo, ko bodo imeli čas, naučili jezika. Med mlajšimi pa je največ tistih, ki imajo slovenskega partnerja ali partnerico. Imamo tudi vrtčevsko skupino otrok slovenskih staršev ali so iz mešanih zakonov. Ti po večini doma govorijo slovensko, a jim je važno, da lahko pri nas pridejo v stik še s svojimi vrstniki in vzgojiteljicama. Šolske skupine pa nimamo. Morda jo bomo ponudili, ampak za šolarje je veliko težje, saj so že precej zavzeti z drugimi popoldanskimi dejavnostmi," razlaga Kasilda Bedenk.
Medsebojni vpliv jezika
Ob jubileju je navdušeni učenec slovenščine Martin Pfenicher pripravil predavanje o vplivu slovenščine na nemški, predvsem avstrijski jezikovni prostor - in obratno. Zanimiva so bila njegova opažanja o slovenskih korenih nekaterih besed avstrijskega nemškega dialekta. Wabn na primer pomeni babo, Tschentscher čenčača, blebetača, Potitzen potico, Tschick cigareto, čik, Untergatte spodnjice, Tschäflen čevlje in tako naprej. Tega je še več pri zemljepisnih imenih in tudi pri priimkih, kjer marsikateri Avstrijec niti ne ve, da je njegov priimek izvorno slovenski, kaj šele, kaj morda pomeni. No, po drugi strani pa si je slovenščina veliko izposojala iz nemščine, predvsem pri tehničnih zadevah. Pfenicher je ob koncu predavanja menil, da nas to prelivanje besed prek jezikovnih meja ne bi smelo čuditi, saj sta naroda v istem kulturnem prostoru skupaj živela kar 1300 let: "Menim, da so nam, Avstrijcem, spričo tega Slovenci, sploh Štajerci in Kranjci, veliko bližje kakor kakšen Nemec s severa Nemčije. Zato se učite jezika soseda!" je sklenil Pfenicher.
Kmalu spet Slovenski večer v Gradcu
Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva 21. novembra pripravlja tradicionalni Slovenski večer v župnijski dvorani Svetega Lenarta pri pokopališču St. Leonhard v Gradcu. S predstavitvijo slovenskega ljudskega izročila ga bodo popestrile pevke skupine Cintare iz Ljubljane.
Na dnevu odprtih vrat so si lahko obiskovalci ogledali razstavo slovensko-avstrijske grafične umetnice Erne Krošelj z naslovom Meje/Grenzen. V Gradec je pred petnajstimi leti prišla iz Ljubljane. Abstraktno likovno razstavo je ustvarila z mešano tehniko na akrilu in platnu, na lepenki pa so podobe iz različnih materialov. "Naslov Meje sem dala zato," nam je povedala grafičarka, "ker so meje zmeraj prisotne ne le v realnosti, temveč predvsem v mislih. Tudi sama se nenehno sprašujem, ali sem za mejo ali pred mejo."
