V Avstriji so prejšnji teden objavili statistične podatke o popisu prebivalstva na dan 31. oktobra 2011. Tedaj je sosednja država imela natanko 8,969.068 prebivalcev, med njimi je bilo 7,401.924 avstrijskih državljanov.
Statistik Austria, torej avstrijski vladni statistični urad, je podatke pridobil tako kot prvič že leta 2011 iz uradnih podatkov in jih niso pridobivali in zbirali med ljudmi na terenu z večstranskimi anketami oziroma vprašalniki. Avstrija je glede takšnega načina popisa, namreč po uradnih dokumentih in ne več v živo, skupaj z Dansko, Norveško in Švedsko prva v Evropi. Pri tem na Dunaju opozarjajo, da je nastala diskrepanca za 62.880 ljudi glede njihovega stalnega bivališča. Toliko višjo številko namreč izkazuje avstrijski centralni register prijavljenih stalnih bivališč, ki pa ni zanesljiv. V celotni populaciji gre tako le 0,7 odstotka razlike. Ne glede na to je v slabih dveh letih avstrijsko prebivalstvo zagotovo že preseglo številko devetih milijonov.
Najbolj obljudeno mesto v Avstriji je seveda še naprej nekdanji cesarsko-kraljevi Dunaj, ki ima 1,92 milijona prebivalcev, njihovo število je v zadnjih desetih letih zraslo za 12,4 odstotka. Pri tem je kar tretjina prebivalcev Dunaja, 31,9 odstotka, tujih državljanov. Z desetletno rastjo 16,2 odstotka je pred prestolnico le "najmanjše velemesto na svetu", glavno mesto Gradiščanskega Železno.
Nam bližnji Gradec je s 11,6-odstotno rastjo na tretjem mestu. Rast prebivalstva je, kot smo že namignili, v največji meri treba pripisati priseljevanju. Najmanjši prirast je imela Koroška, le osem tisoč oseb ali zgolj 1,5-odstotno rast. Pri tem povejmo, da avstrijski cenzusi od leta 2001 ne sprašujejo več po občevalnem jeziku, po katerem so v prejšnjih desetletjih ugotavljali pripadnost manjšini, na Koroškem in Štajerskem seveda slovenski. Po zadnjem popisu s tem vprašanjem je leta 2001 slovenščino na avstrijskem Koroškem kot občevalni jezik navedlo 12.586 ljudi, vendar strokovnjaki menijo, da bi ta manjšina morala imeti od 30 do 40 tisoč pripadnikov. Za avstrijsko Štajersko pa menijo, da tam živi še okoli 1500 pripadnikov slovenske manjšine, čeprav jih je leta 2001 slovenščino kot občevalni jezik obkrožilo več, namreč 2195. V obeh primerih gre za avstrijske državljane.
Statistiki ugotavljajo, da se je kar 20,4 odstotka prebivalcev Avstrije rodilo v neki drugi državi. Pred desetimi leti je bilo takih 18,6 odstotka. Torej vsak peti Avstrijec bi lahko bil ali pa je ponosen tudi na svoje tuje korenine. In ali bi uganili, državljanov katere tuje države živi v Avstriji največ? Hja, največ je Nemcev, namreč nemško državljanstvo ima 213 tisoč prebivalcev. Nemcem sledijo Romuni, 136 tisoč, in Srbi, 122 tisoč. Povejmo tukaj, da je tako tudi zato, ker Avstrija načeloma dvojnim državljanstvom ni naklonjena. Tujih državljanov med prebivalci Avstrije je na ravni države 17,4 odstotka.
Je pa avstrijsko prebivalstvo tudi vedno bolj izobraženo, saj jih je kar 1,178.348 z univerzitetno oziroma akademsko izobrazbo, med njimi s 54,1 odstotka več žensk kot moških. Še leta 1971 je kar 73 odstotkov Avstrijk imelo končano samo obvezno šolsko izobrazbo. Se pa avstrijsko prebivalstvo tudi vse bolj stara. Povprečna starost v Avstriji je sedaj pri 43,2 leta, deset let nazaj je bil povprečni Avstrijec za slabo leto in pol mlajši mlajši: 41,6 leta. Dvakrat več kot prej je tudi enočlanskih gospodinjstev: 38,3 odstotka.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
