V spomin na žrtve nacifašističnega režima je na graškem Centralnem pokopališču vsako leto 1. novembra svečana komemoracija, ki se je udeleži večina predstavnikov njihove mestne oblasti ne glede na strankarsko pripadnost, univerze, policije, verskih skupnosti, predstavniki dežel, katerih prebivalci so bili žrtve nacizma, in veliko meščanov Gradca. Slovesnosti se udeležujemo tudi Mariborčani. Letos sva na povabilo županje mesta Gradec, gospe Elke Kahr, v imenu Republike Slovenije, Mestne občine Maribor in Združenja borcev za vrednote NOB Maribor venca položila mariborska podžupanja, gospa Davorka Pregl, in jaz.
Na veličastnem spomeniku v obliki svoda, delu slovenskega arhitekta Borisa Kobeta, je vklesanih 2516 imen borcev, bork, talcev in dezerterjev iz nemške vojske. Od tega je skoraj polovica, natančneje kar 1213 imen, slovenskih domoljubov, ustreljenih v letih 1941-1943. Samo na dvorišču mariborskih zaporov, od koder so se slišali kriki in streli po bližnji okolici, je bilo v tistem času ustreljenih 667 talcev, med njim je bil 7. aprila 1942 ustreljen tudi moj oče. Si je možno predstavljati, koliko ljudi je to? Za en velik kraj! Si je v današnjem času sploh možno predstavljati okrvavljeno Partizansko cesto, po kateri so njihova trupla s tovornjaki vozili na kremiranje v Gradec? Njihova imena so vklesana tudi na spomeniku v Ulici talcev v Mariboru, pepel nekaterih je celo v žarah v zidu ob njem. A na žalost je mariborski spomenik zanemarjen, že leta kliče po spoštovanju, obnovi in udeležbi na spominskih slovesnostih.
Ob skrbno negovanem spomeniku v Gradcu stoji še obelisk z napisom v enajstih jezikih: "Čuvajte mir in svobodo, kajti zanju smo dali svoja življenja." Na žrtvovanje njihovih življenj, čuvanje miru, neodvisnosti, demokracije in svobode so v svojih izjemnih in čustvenih govorih opozorili vsi trije govorniki: zgodovinar, univ. prof. dr. Helmut Konrad, mariborska podžupanja, gospa Davorka Pregl, in graška županja, gospa Elke Kahr.
Prof. Helmut Konrad je poudaril, da smo po smrti sicer vsi enaki, a smrti se med seboj razlikujejo. Smrt za tako plemenite cilje, kot je darovanje življenja za svobodo domovine, ne more biti primerljiva s smrtjo kolaborantov in narodnih izdajalcev. Obžaloval je del avstrijske zgodovine, v katero je bila Avstrija pahnjena s priključitvijo v rajh leta 1938, ko je bila celo Univerza Karla Franca, na kateri predava, poimenovana po Hitlerju. Obsodil je sedanje pojave neonacizma in nedavne dogodke na Koroškem.
Slovesni program sta dopolnila župnijski orkester in glasbeni duet Maigl/ Steinruck, zaključila pa ga je pevka s čustveno zapeto pesmijo Johna Lennona Imagine. Čudovita pesem! Ko bi ji le prisluhnili še politiki.
Mag. sc. Niko Stare, Maribor
Dobrodošli!
Pisma bralcev, vaše argumentirane refleksije na dom in svet, objavljamo vsak dan od ponedeljka do četrtka. Vabljeni z največ 4800 znaki na [email protected].
Stališča bralcev ne odražajo nujno stališč uredništva.
