In tako je že praktično pol stoletja. Človeštvo namreč že od leta 1971 presega zmogljivosti planeta. Posledice človekovih aktivnosti po svetu se kažejo v degradaciji okolja in v podnebnih spremembah, ki med drugim povzročajo vedno hujše naravne pojave, kot so požari, suše in poplave. Poleg škode, ki jo pretiran ekološki odtis povzroča ljudem, sodoben in predvsem prepotraten način življenja tudi resno ogroža svetovne ekosisteme, ki ljudem zagotavljajo hrano, pitno vodo in druge naravne vire. Sami sebi torej kopljemo jamo … Zelena transformacija oziroma zeleni prehod tako nista le nova krilatica politikov in okoljevarstvenikov, temveč nekaj, kar je nujno potrebno, če želimo trend izčrpavanja in pregrevanja planeta obrniti v drugo smer. V smer trajnostne izrabe virov in sobivanja s planetom.
Ekološki dolg
Na spletnih straneh Raziskave energetske učinkovitosti Slovenije – REUS (reus.si) so objavili pomenljiv članek o tem, kakšen ekološki odtis ustvarja svet in Slovenija. Toda najprej spoznajmo pojem ekološkega dolga. Organizacija Global Footprint Network (GFN) vsako leto izračuna datum, do katerega vsi ljudje skupaj, na globalni ravni porabimo vse naravne vire, ki so na voljo za posamezno leto. Ta dan ekološkega dolga se vztrajno in nezadržno pomika proti pomladi – Slovenija živi »na naravni kredit« že od 18. aprila, svet pa bo v to fazo letos predvidoma vstopil 28. julija.
Naš trenutni način življenja, ki je odvisen od prekomernega izkoriščanja naravnih virov, ogroža tako našo prihodnost kot prihodnost naših zanamcev. Ekološki dolg predstavlja idejo, da moramo za dolgoročni obstoj človeštva na Zemlji živeti znotraj meja t. i. biokapacitete in prilagoditi način življenja, da v določenem obdobju ne potrošimo več virov, kot jih lahko narava v istem obdobju obnovi. Da to dosežemo in hkrati ohranimo obstoječo kakovost življenja, si lahko pomagamo s konceptom ekološkega odtisa.
Ekološki odtis
Ekološki odtis predstavlja pritisk, ki ga sodobni, potrošniško naravnani življenjski slog predstavlja za okolje. Organizacija GFN je razvila način spremljanja in vrednotenja ekološkega odtisa, ki temelji na naslednjih šestih glavnih komponentah: kmetijske površine, pašniki, ribolovna območja, gozdovi, pozidane površine in ogljični odtis.
Tako kot biokapaciteta je tudi ekološki odtis izražen v globalnih hektarjih, ki predstavljajo ovrednotenje vseh produktivnih površin na svetu, ki jih imamo na voljo za zagotavljanje bivanjskih pogojev, na primer čistega zraka in pitne vode, in za proizvodnjo vseh drugih za življenje potrebnih dobrin. Poleg hrane in oblačil to vključuje tudi stavbe, pohištvo, elektriko ipd. »Trenutno trošimo toliko, kot da bi poleg Zemlje imeli na voljo še dodatnih 75 % enakega planeta. Če bi vsi živeli kot Slovenci ali povprečni Evropejci, pa bi potrebovali več kot tri cele Zemlje! Tako potratno ravnanje je negospodarno in na dolgi rok neodgovorno,« je jasno zapisal Jurij Stritih iz REUS.
V zadnjih 50 letih je ogljični odtis zavzel največji delež ekološkega odtisa in postal glavni problem razvitih držav, tudi Slovenije. Predstavlja površino gozdov in drugih ponorov ogljika, ki jih potrebujemo, da iz ozračja odstranimo dodatne toplogredne pline, ki jih ljudje izpuščamo v zrak. Do teh izpustov pride zaradi svetovne odvisnosti od premoga, plina in, predvsem, nafte za proizvodnjo elektrike, toplote in pogon vozil. Z zmanjšanjem odvisnosti od omenjenih virov in, posledično, ogljičnega odtisa bi preprečili še hujše posledice podnebnih sprememb. Kljub opozorilom znanstvenikov pa vlade po svetu še vedno vlagajo več v plinovode in nove ceste kot pa v obnovljive vire in železnice, čeprav nas je prav to pripeljalo v trenutno zagato.
Kako torej zmanjšati ekološki odtis? Zmanjšanje ekološkega odtisa se sliši kot zahteven izziv, a lahko s pametnim načrtovanjem in vlaganjem v primerne tehnološke in sonaravne rešitve poskrbimo za naše okolje in hkrati ohranjamo oziroma celo izboljšamo kakovost našega življenja. »Najlažje bo, če se vprašamo, kakšen svet želimo zapustiti svojim zanamcem. Prihodnost je lahko taka, da namesto stresnega prebijanja skozi prometne zamaške v lastnem avtomobilu pot opravimo s hitrim in udobnim vlakom, ki se do sekunde natančno drži voznega reda. Lahko je videti tako, da se za zanesljivo proizvodnjo elektrike zanašamo na s soncem obsijano streho v dobro izoliranem in udobnem stanovanju, da nosimo kakovostna in trpežna oblačila, da lahko preprosto popravimo elektronske in druge naprave in da uživamo v lokalni ekološko pridelani hrani,« so nekaj predlogov podali v REUS.
Slovenija se je zavezala k zmanjšanju ekološkega odtisa za petino do leta 2030. Da bi ta cilj dosegli, pa moramo razogljičiti energetiko, preiti na električna vozila, izdatno izboljšati javni prevoz in povečati energetsko učinkovitost v stavbah in industriji. Morali bomo tudi spremeniti svoje potrošniške navade z zmanjšanjem deleža mesa in mlečnih izdelkov v svoji prehrani ter bolj trajnostno naravnati svoje nakupe in načine potovanja, ki bodo zato morali postati dostopnejši. S temi ukrepi bomo hkrati ublažili posledice podnebnih sprememb in se prilagodili nanje. Trajnostno naravnana prihodnost je mogoča le, če vsak izmed nas prispeva svoj delež k spremembam na bolje.
