Bruto domači proizvod (BDP), ki je vrednost vsega, kar podjetja in državljani ustvarijo v enem letu, se je v Sloveniji v letu 2022 v primerjavi z letom 2021 povečal za 5,4 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu (Surs). V prvi polovici leta je bila rast večine komponent BDP izrazitejša kot v drugi polovici leta.
K rasti BDP so pozitivno prispevale tako končna potrošnja kot tudi bruto investicije, medtem ko je bil prispevek zunanjetrgovinskega salda negativen. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v vseh štirih četrtletjih leta 2022 se je zunanjetrgovinski presežek v primerjavi z letom 2021 zmanjšal. Lani je bil 961 milijonov evrov, leto prej pa 3,3 milijarde evrov. V četrtem četrtletju 2022 so na Sursu zaznali nadaljnje umirjanje gospodarske aktivnosti. V primerjavi s četrtim četrtletjem 2021 se je BDP povečal za 0,2 odstotka.
Upadla tako izvoz kot uvoz
V zadnji četrtini leta sta upadla tako izvoz kot uvoz, kar je bilo pri obeh prvo zmanjšanje po četrtem četrtletju 2020. Izvoz je bil manjši za 2,5 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. Prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP je bil negativen za 0,9 odstotne točke. Dodana vrednost se je v zadnjem četrtletju leta 2022 v primerjavi z istim obdobjem predhodnega leta zvišala za 1,4 odstotka. K njeni rasti so največ prispevale dejavnost gradbeništvo ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti. Najizrazitejši upad dodane vrednosti so na zavodu Surs zaznali v združenih dejavnostih rudarstvo, predelovalne dejavnosti, oskrba z elektriko in vodo. V primerjavi z istim obdobjem leta 2021 je upad znašal 6,3 odstotka. V tej dejavnosti je bilo to prvo zmanjšanje dodane vrednosti v zadnjih dveh letih.
961 milijonov evrov je lani znašal zunanjetrgovinski presežek, leto prej pa 3,3 milijarde evrov
Lanska letna rast BDP za 5,4 odstotka je skladna s pričakovanji Banke Slovenije. "Po izjemno ugodnih gibanjih v prvi polovici leta se je gospodarska aktivnost v tretjem četrtletju začela umirjati, a je rast v zadnjem lanskem četrtletju pospešila. Zelo ugodna gospodarska slika se odraža tudi na trgu dela, kjer zaposlenost še narašča," so sporočili iz Banke Slovenije. Rast končne potrošnje je lani znašala 6,6 odstotka, bruto investicij pa 12,4 odstotka. Preteklo leto je v mednarodnem okolju zaznamovala velika negotovost, kljub temu sta na letni ravni tako uvoz kot izvoz ostala relativno visoka, saldo menjave pa je bil negativen in je znašal -2,1 odstotne točke.
Padanje zaupanja potrošnikov in zmanjšanje kupne moči
Na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar) poudarjajo, da se je realni BDP v zadnjem četrtletju 2022 po močnem upadu v tretjem četrtletju tekoče povečal za 0,8 odstotka. Občutno se je umirila medletna rast, ki je dosegla 0,2 odstotka. "Rast gospodarske aktivnosti v celem letu 2022 tako v veliki meri izhaja iz prve polovice leta in okrevanja po epidemiji," so sporočili iz Umarja. Investicijska dejavnost je tudi v zadnjem lanskem četrtletju s 5,9 odstotka na medletni ravni ostala razmeroma močna. To velja zlasti za gradbeništvo, kjer je bila 15-odstotna. Rast investicij v opremo in stroje pa se je pod vplivom negotovosti in zniževanja izkoriščenosti proizvodnih kapacitet do konca leta občutno umirila. Potrošnja gospodinjstev je bila v celem letu 9,1-odstotna, kar je le malo manj kot v letu 2021.
Impol presegel milijardo evrov prihodkov
V skupini Impol so nam pojasnili, da je bilo leto 2022 eno najbolj dinamičnih in uspešnih. V prvi polovici leta so imeli velik obseg naročil, v drugi polovici pa so se soočali z ohlajanjem trga in pomanjkanjem naročil. "Izredno nihanje cen aluminija na borzi in zahtevane visoke zaloge aluminija v sistemu so nas silile k zagotavljanju dodatnih virov financiranja obratnega kapitala. Visoka inflacija, rast cen energentov in posledično rast vseh stroškov poslovanja so spreminjali cenovni pristop pri prodaji naših izdelkov, tudi pri že sklenjenih dolgoročnih pogodbah." Ob ustreznem ukrepanju so presegli milijardo evrov prometa in dosegli okoli 100 milijonov evrov dobička. Leto 2023 bo zahtevnejše, zato so pri pripravi načrtov upoštevali trende iz druge polovice preteklega leta, napovedi združenja predelovalcev aluminija (EAA) in konkurence ter evropskih ekonomistov. "Poslovni izid tega leta ne bo na ravni lanskega, kljub temu pa pričakujemo dobro poslovno leto," so še pojasnili v Impolu.
"S padanjem zaupanja potrošnikov, ki se je začelo spomladi in je bilo povezano z negotovostjo glede energetske in prehranske krize, in zmanjševanjem kupne moči zaradi naraščajoče inflacije se je trošenje gospodinjstev do konca leta umirilo. Pri tem so vladni ukrepi za omilitev posledic epidemije v pomladanskem času in draginje v jesenskem času preprečili še večji realni upad povprečnega razpoložljivega dohodka," pravi direktorica urada Umar Maja Bednaš.
