Sindikatom prekipeva ob vladni ignoranci

Srečko Klapš
25.03.2021 18:20
Sindikati zavoljo tega, ker vlada mimo njih in javnosti zanika socialni dialog, napovedujejo začasen izstop iz Ekonomsko-socialnega sveta.
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tudi slovenski taksisti pred sprejetjem novele zakona o prevozih v cestnem prometu opozarjajo na spodbujanje prekarnih oblik dela.
Robert Balen

Reprezentativne sindikalne centrale so danes ponovno opozorile na neprimeren odnos vlade Janeza Janše do socialnega dialoga, saj ga v primeru sprejemanja predloga zakona o debirokratizaciji sploh ni bilo. Zato opozarjajo na spornost nekaterih določil tega predloga, razmišljajo tudi o začasnem izstopu iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Jakob Počivavšek (Pergam) je dejal, da so sindikati že ob začetku obravnave predloga opozarjali, da so ob tem kršeni pravila o delovanju ESS in resolucija o normativni dejavnosti, saj je vlada predlog obravnavala in poslala v DZ še pred usklajevanjem s socialnimi partnerji. "To postaja modus operandi te vlade, ob čemer je bila tudi javnost povsem izključena iz priprave predloga, čeprav posega v praktično celoten pravni red in tudi sisteme socialnih zavarovanj." Martina Vuk, predstavnica Konfederacije sindikatov javnega sektorja, je zaradi ignorance vlade do socialnih partnerjev in javnosti napovedala razmislek o umiku iz sodelovanja v ESS, saj vladi ne želijo dajati legitimnosti za takšno delovanje. Evelin Vesenjak, predsednica KNSS Neodvisnost, je opozorila, da se jim je na sredini seji ESS spet zgodilo, da so socialni partnerji dobili drugačen predlog zakona od tistega, kar je vlada sprejela in poslala v DZ.

Glede vsebine predloga zakona o debirokratizaciji pa je največ očitkov letelo na to, da predlog posega v zakon o prispevkih za socialno varnost na način, da se nad mejo 6000 evrov bruto ti ne obračunavajo več. Ob čemer Počivavšek meni, da socialna kapica z debirokratizacijo nima nikakršne zveze, pomeni pa razbremenitev enega odstotka najbolje plačanih zaposlenih. Glede na to, da bo posledično okoli sto milijonov evrov manj javnofinančnih prihodkov, so predlagali še, da predlog obravnavata tudi skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zdenko Lorber iz sindikata Alternativa ocenjuje, da predlog socialne kapice bistveno maje vzdržnost obeh blagajn socialnega zavarovanja, zdravstvene in pokojninske. "Ne moremo si privoščiti zmanjšanja prihodkov v pokojninsko blagajno zaradi enega odstotka najbolje plačanih, saj bo račun enkrat izstavljen," je dejal Lorber.

Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze socialnih sindikatov Slovenije, pa je zato, ker ne gre za predlog, ki bi prinašal pravno preglednost in varnost, ampak ju dejansko zmanjšuje, predlagal umik predloga zakona, dokler ne bo usklajen s socialnimi partnerji. Vlada in delodajalci tega niso podprli, je še dejal.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.