Urška Mlinarič
V Ljubljani je potekal že sedmi Shod za znanost, katerega tema so bile plačne razmere v znanosti in raziskovanju, s poudarkom na plačah strokovnih sodelavcev, kot so referenti, tajniki, bibliotekarji, lektorji, informatiki, ki so, kot so opozorili sogovorniki, steber, brez katerega ti dejavnosti ne bi mogli delovati. Zato je nujno, da se jih plača dostojno in primerljivo z enakimi delovnimi mesti v drugih dejavnostih, je dejal Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, pod pokroviteljstvom katerega potekajo tovrstni shodi. Opozoril je, da so v raziskovalni dejavnosti priča vsesplošnemu siromašenju, zaradi česar so plače raziskovalcev v zadnjih letih rasle bistveno počasneje od plač v dejavnostih s primerljivo izobrazbo. Plače strokovnih sodelavcev pa so za 5,7 odstotka zaostajale za plačami strokovnih sodelavcev v drugih dejavnosti. Zato bodo v svojih zahtevah po poštenem plačilu vztrajali, je dejal Luthar.
Shod so organizirali prav v času pogajanj o novi plačni reformi in le nekaj dni po tem, ko je vlada sindikatom predstavila predlog odprave plačnih nesorazmerij. Iz Visokošolskega sindikata Slovenije (VSS), ki je podprl shod, so sporočili, da je predlog dviga plač strokovnih delovnih mest v visokem šolstvu nekoliko boljši od dosedanjih. A so obenem opozorili, da bodo zaradi predlagane časovnice reforme - ta naj bi bila dokončno realizirana julija 2027 - plače v javnem sektorju v povprečju upadle za vsaj šest do sedem odstotkov. To bi povzročilo nove plačne krivice, zato v nadaljevanju pogajanj Gorazd Kovačič, predsednik VSS, od vlade pričakuje večjo odgovornost do temeljnega problema, zaradi katerega se je lotila reforme - kadrovskega razpadanja javnih služb.
Da strokovnih sodelavcev v izobraževanju in raziskovalnih institucijah ob predlagani plačni reformi leta 2028 ne bo več, je ob robu shoda opozoril tudi Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture v Sloveniji. Prepričan je, da bi bilo nujno, glede na zaostajanje za drugimi dejavnostmi, delo v raziskovalni dejavnosti in izobraževanju bistveno bolje nagraditi. "Kaže pa, da želi vlada raziskovalno dejavnost, šolstvo in kulturo žrtvovati v tej reformi." Vlado je obtožil manipuliranja, s tem ko trdi, da naj bi z reformo največ pridobili učitelji. "Učitelj začetnik bo res dobil štiri plačne razrede, medtem ko bodo tisti z nazivi, zlasti najvišjimi, dobili bistveno manj, zaradi česar se bo razlika v plačilu učiteljev in uradnikov še povečala v prid slednjih." "Predlog je neresen in kaže ignorantski odnos do ključnih področij, ki so pomembna za našo skupno kakovostno prihodnost," je dejal in napovedal, da so "v sindikatih tik pred tem, da se začnejo pripravljati na upor".
