Leto 1960 je bilo v Mariboru s športnega vidika zanimivo zaradi več dogodkov, v ospredju sta bila afera Driska z razpadom NK Branik in ustanovitev NK Maribor in tudi podvig mariborskih boksarjev. Železničarski boksarski klub (ŽBK) Maribor je leta 1960 v državnem prvenstvu tedanje Jugoslavije osvojil naslov ekipnega podprvaka, potem ko je v finalu dvakrat klonil proti beograjskemu Partizanu.
Pot do podviga mariborskega boksarskega kluba je bila zanimiva, prepletena tudi z nekaj srečnimi dogodki, ki pa ne zmanjšujejo odličnega dosežka. Biti državni podprvak v nekdanji državi, ki je dala olimpijske zmagovalce ter svetovne in evropske prvake, je vsekakor dosežek, ki ne sme utoniti v pozabo. ŽBK Maribor je bil v nekdanji skupni državi eden vodilnih boksarskih klubov v Sloveniji in člani tega kluba so z vrhunskim predstavami navduševali ljubitelje športa trdih pesti po vsej Sloveniji in tudi Jugoslaviji, večkratni slovenski prvaki, Stanko Došen, Emil Žurman, Anton Drofenik in Vojko Poš, so boksali tudi v finalu jugoslovanskega posamičnega prvenstva, Poš celo dvakrat, Drofenik je boksal tudi za jugoslovansko reprezentanco. Tudi v prvih letih samostojne Slovenije so bili boksarji ŽBK Maribor v vrhu tega športa, v zadnjih nekaj letih so njihovi dosežki skromnejši.
Skrivnostna imena
Ko sem v Večerovem arhivu raziskoval podrobnosti podviga ekipe ŽBK Maribor iz leta 1960, sem naletel na oviro, kajti objavljeni so bili samo priimki boksarjev, njihova imena pa ne. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je bil moj profesor fizike na osnovni šoli Jože Ermenc predsednik ŽBK Maribor, in ker me je boks zanimal, sem ga na njegovo pobudo nekaj časa tudi treniral, pozneje pa sem ga spremljal kot vnet gledalec. Zaradi tega mi je uspelo razvozlati večino imen tedanjih boksarjev ŽBK Maribor, nekaj pa sta se jih spomnila tudi nekdanja boksarja Franc Stramšak in Marjan Auguštin. Na pomoč katerega od boksarjev, ki so leta 1960 nastopili v finalu jugoslovanskega prvenstva, pa nisem mogel računati, saj naj bi bili, kot mi je znano, vsi že umrli. Obrnil sem se tudi na Narodno univerzitetno knjižnico v Ljubljani in dobil odgovor, da so v Poletu, Beograjskem sportu, Delu in Dnevniku našli članke o obeh finalnih dvobojih in priimke boksarjev, imen pa ne.
Tudi v prvih letih samostojne Slovenije so bili boksarji ŽBK Maribor v vrhu tega športa
Zanimiva pot do finala
Leta 1960 je bil ŽBK Maribor slovenski prvak in v prvem krogu prvenstva Jugoslavije, v katerem so ob slovenskih prvakih nastopili še prvaki republik (Srbije Partizan Beograd, Makedonije Metalac Titov Veles, BiH Sloboda Tuzla in Hrvaške Mladost Osijek), bi bili Mariborčani morali boksati proti Slobodi, a je bosanski prvak odpovedal nastop. ŽBK Maribor je brez boja napredoval v drugi krog, v katerem bi se bil moral udariti z Mladostjo, toda Boksarska zveza Jugoslavije je zaradi nekaterih nepravilnosti osiješki klub suspendirala in mariborski se je uvrstil v polfinale. Vanj sta se uvrstila še Partizan in Metalac, žreb je določil, da se bosta v polfinalu pomerila Partizan in Metalac, s čimer se je ŽBK Maribor neposredno uvrstil v finale. Tam ga je čakal Partizan, ki je zlahka opravil z Metalcem.
Žurman na ramenih gledalcev
Že to, da se je ŽBK Maribor, resda po spletu naključij, uvrstil v finale jugoslovanskega prvenstva, je bil velik dosežek mariborskega in slovenskega boksa. Za ŽBK Maribor so v dvobojih s Partizanom v ring stopili Jože Tomažič, Jože Kajzer, Adi Čeh, Emil Žurman, ki je bil tudi trener, Viktor Kous, Jože Šibila, Vid Stilija, Peakić in Leskovar. Prvi dvoboj je bil 16. oktobra 1960 v Beogradu, s 16:4 so ga, delno tudi ob pomoči sodnikov, dobili srbski prvaki, za slovenske prvake sta po dve točki osvojila Žurman v lahki kategoriji brez boja in Stilija v srednji. Mariborčani so v Beogradu nastopili brez Drofenika, ki mu je zdravstvena komisija BZJ na podlagi pritožbe BK Partizan pred tekmo prepovedala nastop z obrazložitvijo, da ima le dva prsta na desni roki, s čimer ima njegova pest večjo udarno moč kot pri drugih boksarjih, tako da je možnost, da poškoduje nasprotnika, veliko večja. Drofenik je do takrat dosegel kar 40 zmag z nokavtom, enega redkih porazov je doživel na posamičnem državnem prvenstvu, ko ga je, tudi ob pomoči sodnikov, premagal boksar Partizana Milosav Popović. Z njim bi se bil moral udariti v prvi finalni tekmi v Beogradu, zato je bilo jasno, zakaj je BK Partizan vplival na odločitev zdravstvene komisije.
Objavljeni so bili samo priimki boksarjev, njihova imena pa ne
Povratni dvoboj je bil 23. oktobra v dvorani C v Mariboru, Partizan je zmagal še drugič, tokrat z 12:8. Za ŽBK Maribor so po dve točki osvojili Žurman v lahki kategoriji, ki je v velikem slogu premagal olimpijca Paunovića, po dvoboju pa so ga navdušeni gledalci na ramenih odnesli iz ringa, Kous v polveltrski kategoriji in Stilija v srednji, po točko pa sta osvojila Šibila v veltrski in Drofenik v poltežki kategoriji, potem ko mu je BZJ po pritožbi ŽBK Maribor dovolila nastop.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
