Slovenske železnice so strateškega partnerja začele iskati že pred tremi leti. Sprva se je za vstop v SŽ-Tovorni promet zanimalo več družb, zavezujočo ponudbo pa so nazadnje oddali le Čehi.
Hčerinska družba Slovenskih železnic in EP Holding nameravata skupaj ustanoviti novo družbo, na katero bodo Slovenske železnice prenesle premoženje SŽ-Tovorni promet. Lastniško razmerje bo 51 odstotkov proti 49 odstotkom v prid Slovencev. Kot so pojasnili na SDH, jim je poslovodstvo Slovenskih železnic kot ustanovitelju novembra posredovalo predlog projekta strateškega partnerstva na področju železniškega tovornega prometa in logistike, in sicer družb SŽ-Tovorni promet in Fersped z družbo EP Logistics International.
S predlogom strateškega partnerstva ter z investicijsko in družbeniško pogodbo je soglašal tudi nadzorni svet Slovenskih železnic, pod odložnim pogojem, da bo svoje soglasje k njemu podal tudi SDH v vlogi ustanovitelja družbe Slovenske železnice, so spomnili v holdingu. Kot so po oktobrski seji nadzornikov sporočili iz železnic, je cilj strateškega partnerstva ustvariti vodilno družbo na področju logistike v jugovzhodni Evropi, kamor štejejo Slovenijo, severno Italijo, Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Srbijo in preostali del Balkana.
V SDH so danes dodali, da je namen, ki se zasleduje s projektom strateškega partnerstva, zagotoviti dolgoročno rast in razvoj transportno-logistične dejavnosti, modernizacijo voznih sredstev, širitev na tuje trge, obvladovanje tovora na daljših transportnih poteh in dostop do novih kupcev (tovora) ter zmanjšanje zadolženosti.
Žlak: Podpiramo usmeritve in ambicije SŽ
Predsednik uprave SDH Janez Žlak je izpostavil, da SDH podpira navedene strateške usmeritve in ambicije poslovodstva Slovenskih železnic v smeri oblikovanja ključnega regijskega prevoznika tovora. "Ocenjujemo, da bo to ob podpori strateškega partnerja realno dosegljiv cilj in pomeni nadaljnjo stopnjo razvoja tovornega prometa in logistike Slovenskih železnic. Poslovodstvu Slovenskih železnic in SŽ-Tovorni promet pri tem želimo uspešno delo," je dodal.
Višina dokapitalizacije novoustanovljene skupne družbe ostaja skrivnost, neuradno pa so mediji poročali, da se številke gibljejo med 60 in 100 milijoni evrov.
V zadnjih petih letih je družba SŽ-Tovorni promet najvišje prihodke ustvarila leta 2016, ko so se ustavili pri 197,3 milijona evrov. Takrat je bil z 10,9 milijona evrov najvišji tudi dobiček iz poslovanja (EBIT). Lani so se prihodki ustavili pri 191,6 milijona evrov, EBIT pa pri 7,3 milijona evrov. V osmih mesecih tega leta je podjetje ustvarilo 109 milijonov evrov prihodkov od prodaje in 4,2 milijona evrov normaliziranega dobička iz poslovanja.
"Družba SŽ-Tovorni promet danes posluje razmeroma uspešno, vendar pa se je treba zavedati omejitev rasti na majhnem slovenskem trgu ter povečevanja konkurence tujih prevoznikov za prevoz tovora, kar bi ob odsotnosti ustreznih in pravočasnih strateških odločitev vodilo v slabšanje položaja na trgu in s tem dobičkonosnosti poslovanja," so današnje sporočilo za javnost sklenili na SDH.
"Sklenitev sporazuma ne pomeni nič drugega kot dodatne stroške za državni proračun"
Do soglasja SDH so kritični v Levici, kjer menijo, da "sklenitev 'strateškega partnerstva' ne pomeni nič drugega kot privatizacijo 49-odstotnega deleža družbe SŽ-Tovorni promet, ki je ena od najbolj dobičkonosnih družb v skupini SŽ". Menijo, da to ne ne bo služilo strateškim interesom slovenskega gospodarstva, temveč zasebnim interesom mutinacionalne korporacije, ki ima v lasti okrog 12 milijard evrov sredstev in naložb in ki si v zadnjih letih s prevzemi nekdaj javnih termoelektrarn ter prometne infrastrukture v Franciji, na Poljskem in Slovaškem pospešeno gradi zasebni energetski in logistični imperij, ki se razteza po celotni srednji Evropi.
V Levici še ocenjujejo, da gre že za drugo izredno škodljivo potezo, ki jo je na področju prometne infrastrukture sprejela vlada Janeza Janše v zadnjem mesecu. Kot drugo so izpostavili pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko za sodelovanje pri projektu drugi tir Divača-Koper, ki jo je vlada v parlamentarno proceduro vložila sredi novembra.
"Sklenitev sporazuma ne pomeni nič drugega kot dodatne stroške za državni proračun ter servilno izročitev zajetnega dela lastništva in nadzora nad kritično infrastrukturo Madžarski. Zaradi škodljivih odločitev vlade Janeza Janše bo tako eden od najpomembnejših in najdražjih infrastrukturnih projektov v državi postal talec političnih in kapitalskih interesov madžarskega premiera Viktorja Orbana ter z njim povezanih gospodarskih elit," so kritični.
