
Za hrano in brezalkoholno pijačo so gospodinjstva na mesec povprečno porabila 306 evrov.
Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev se je v prvem poletju preteklega leta v primerjavi z enakim obdobjem predlani v Sloveniji povečal za 6,1 odstotka na 15,8 milijarde evrov, v poročilu s statističnimi podatki, ki so zaznamovali preteklo leto, navaja državni statistični urad Surs. Podatkov o revščini očitno še nimajo, saj so objavili predlanske, po katerih je z dohodki, ki so nižji od praga tveganja revščine, živelo 12,4 odstotka ali 254.000 ljudi, kar je 11.000 več kot leta 2019.
Znesek, ki pomeni prag revščine za enočlansko gospodinjstvo, se je povečal za 424 evrov na rekordnih 8864 evrov na leto, kar je 739 evrov na mesec. Tudi število ljudi, ki jim grozi socialna izključenost, se je v letu 2020 povečalo in doseglo 309.000.
Delež gospodinjstev, ki so v letu 2020 s svojimi dohodki brez težav preživela mesec, se je glede na leto 2019 povečal za 2 odstotni točki na 20 odstotkov. Enak delež gospodinjstev, torej 20 odstotkov, je po podatkih Sursa ocenilo, da s svojimi dohodki težko ali zelo težko preživijo mesec. Nepričakovane izdatke v višini 650 evrov bi si v letu 2020 lahko privoščilo 66 odstotkov gospodinjstev. S slabimi stanovanjskimi razmerami (puščajoča streha, vlažne stene, vlažni temelji, trhli okenski okvirji ali trhla tla) se je v 2020. spopadalo 22 odstotkov gospodinjstev v Sloveniji.
Povprečno 260 evrov za obrok kredita
Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se v prvem polletju lani glede na prvo polletje 2020 nominalno povečali za 10,4 odstotka na 12,2 milijarde evrov. V drugem četrtletju je bila njihova rast prvič od izbruha epidemije covida-19 pozitivna. Za varčevanje so gospodinjstva v prvem polletju letos namenila 22,9 odstotka razpoložljivega dohodka, kar je več od povprečja tako v območju z evrom kot v EU.
Povprečna mesečna bruto plača za obdobje od januarja do septembra 2021 je bila nominalno za 7,2 odstotka, realno (to je ob upoštevanju indeksa rasti cen življenjskih potrebščin) pa za 5,9 odstotka višja kot v enakem obdobju lani. Bruto plače v javnem sektorju so se povečale za 10,1 odstotka, v zasebnem pa za 5,7 odstotka, navajajo na Sursu.
43,8
leta je povprečna starost prebivalcev Slovenije
Brez kreditov ali nakupov na obroke je bilo v letu 2020 v Sloveniji 64 odstotkov gospodinjstev, vsaj en kredit ali nakup na obroke pa je odplačevalo 36 odstotkov gospodinjstev, pri čemer niso bili upoštevani hipotekarni krediti za stanovanje, v katerem so živeli. Povprečni mesečni znesek, ki so ga morala zadolžena gospodinjstva odplačevati za vsaj en kredit ali obrok, je znašal 260 evrov.
Za hrano in brezalkoholno pijačo so gospodinjstva povprečno na mesec porabila 306 evrov. Da s svojimi prihodki ravno shajajo (preživijo, ne da bi kaj privarčevali, ne da bi živeli od prihrankov in ne da bi si morali izposojati denar), je ocenilo 49 odstotkov gospodinjstev.
Veliko povpraševanje po novi delovni sili
Stopnja brezposelnosti je bila v začetku preteklega leta 5,6 odstotka in je v tretjem četrtletju padla na 4,5 odstotka. V tretjem četrtletju 2021 so na statističnem uradu z 22.400 zabeležili najvišje število prostih delovnih mest v Sloveniji po letu 2008.
"Veliko povpraševanje po novi delovni sili se je posledično odrazilo tudi v večji zaposlenosti. Vendar na področju zasedenih delovnih mest še ni bila dosežena najvišja raven, ki je bila zaznana v prvem četrtletju 2020, torej tik pred začetkom epidemije. Takrat je bilo zabeleženih skoraj 792.200 zasedenih delovnih mest, kar je skoraj 8000 več, kot jih je bilo v tretjem četrtletju 2021," navajajo na Sursu.
Slovenija ima po zadnjih statističnih podatkih nekaj več kot 2,100.000 prebivalcev, njihova povprečna starost je 43,8 leta, 21 odstotkov jih je starih najmanj 65 let. V 2020 se je na dan rodilo povprečno 51 otrok, povprečno 66 prebivalcev na dan je umrlo, 99 se jih je priselilo iz tujine, 48 se jih je odselilo, 28 se jih je poročilo in 10 se jih je ločilo. Po zadnjih podatkih (2020) je svoje splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro ocenilo 23 odstotkov prebivalcev, starih 16 let ali več. V zadnjih 15 letih se je delež prebivalcev, ki svoje zdravje ocenjujejo kot zelo dobro ali dobro, povečal s 54 na 67 odstotkov, navaja Surs.
